Glavni poudarki

1 Poslovno poročilo

1.1 Namen poslovnega poročila ECB

Poslovno poročilo^[1] je sestavni del zaključnega računa ECB, njegov namen pa je bralcem ponuditi kontekstualne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi.^[2] Ker ECB svoje dejavnosti in operacije izvaja v podporo ciljem svojih politik, je treba finančni položaj in poslovni izid ECB obravnavati v povezavi z ukrepi teh politik.

Poslovno poročilo zato predstavlja glavne naloge in dejavnosti ECB ter njihov vpliv na računovodske izkaze. Poleg tega analizira glavna gibanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida med letom ter vključuje informacije o neto kapitalu ECB. Opisuje tudi tveganja, pomembna za delovanje ECB, pri čemer daje informacije o specifičnih tveganjih, ki jim je izpostavljena ECB, ter predstavlja politike upravljanja tveganj, ki se uporabljajo za njihovo zmanjševanje.

1.2 Glavne naloge in dejavnosti

ECB je del Eurosistema, ki poleg ECB obsega še nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije, katerih valuta je euro.^[3] Poglavitni cilj Eurosistema je ohranjati stabilnost cen. ECB svoje naloge opravlja tako, kot je opisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije^[4] ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB)^[5] (slika 1). ECB svoje dejavnosti izvaja z namenom izpolnjevanja svojega mandata in ne z namenom ustvarjanja dobička.

Slika 1

Glavne naloge ECB

Eurosistemove operacije denarne politike se evidentirajo v računovodskih izkazih ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, kar odraža načelo decentraliziranega izvajanja denarne politike v Eurosistemu. V tabeli 1 je pregled glavnih operacij in funkcij, ki jih ECB izvaja pri izpolnjevanju svojega mandata, skupaj z njihovim vplivom na računovodske izkaze ECB.

1.3 Finančna gibanja

1.3.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja ECB se je v obdobju 2019–2022 precej povečala, in sicer predvsem zaradi dokončnih nakupov vrednostnih papirjev, ki jih je ECB opravila v kontekstu izvajanja denarne politike Eurosistema (graf 1). Tako so k znatnemu povečanju v letih 2020 in 2021 prispevali predvsem neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP)^[6] ter uvedba izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)^[7] v marcu 2020. Neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji so se prenehali izvajati konec marca 2022, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev pa 1. julija 2022, zaradi česar je bilo povečanje bilance stanja ECB v letu 2022 zmernejše.

Graf 1

Glavne komponente bilance stanja ECB

(v milijardah EUR)

Leta 2023 se je bilanca stanja ECB zmanjšala za 24,4 milijarde EUR na 674,5 milijarde EUR zahvaljujoč predvsem postopnemu zmanjševanju imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev zaradi le delnega ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v tem portfelju med marcem in junijem 2023 ter zaradi popolnega prenehanja ponovnega investiranja z julijem 2023.

Vrednostni papirji v eurih v imetju za namene denarne politike so ob koncu leta 2023 predstavljali 63% bilančne vsote ECB. V tej bilančni postavki ima ECB evidentirane vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Na podlagi relevantnih sklepov Sveta ECB je Eurosistem glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investiral skozi vse leto, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) pa do konca februarja 2023. Eurosistem je v okviru programa APP od začetka marca do konca junija 2023 le delno ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, julija 2023 pa je prenehal s ponovnim investiranjem. Zaradi teh sklepov se je portfelj vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB za namene denarne politike, zmanjšal za 31,9 milijarde EUR na 425,3 milijarde EUR (graf 2), pri čemer so se zaradi unovčenj imetja v okviru programa PSPP zmanjšala za 18,0 milijarde EUR, v okviru programa ABSPP za 9,5 milijarde EUR in v okviru programa CBPP3 za 1,6 milijarde EUR. Portfelj v okviru programa PEPP se je zmanjšal za 2,6 milijarde EUR predvsem zaradi neto učinka amortizacije premij in diskontov^[8] od vrednostnih papirjev v tem portfelju.

Svet ECB namerava^[9] glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. Nato namerava v drugi polovici leta zmanjšati portfelj v okviru tega programa na ravni Eurosistema v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec in ob koncu leta 2024 prenehati s ponovnim investiranjem. Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Graf 2

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

V aktivnih programih nakupa vrednostnih papirjev za namene denarne politike, tj. v programu APP in programu PEPP, je bila struktura zapadlosti^[10] vrednostnih papirjev v imetju ECB konec leta 2023 razpršena (graf 3).

Graf 3

Struktura zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji

Leta 2023 se je skupna eurska protivrednost deviznih rezerv ECB, ki obsegajo zlato, posebne pravice črpanja, ameriške dolarje, japonske jene in kitajske renminbije, povečala za 3,3 milijarde EUR na 87,7 milijarde EUR.

Eurska protivrednost zlata in terjatev v zlatu v imetju ECB se je leta 2023 povečala za 2,7 milijarde EUR na 30,4 milijarde EUR (graf 4), in sicer predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih. To povečanje je privedlo tudi do enakovrednega zvišanja vrednosti računov prevrednotenja zlata (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«). Poleg tega je Hrvatska narodna banka ob sprejetju enotne valute na Hrvaškem 1. januarja 2023 v ECB prenesla zlato v vrednosti 96 milijonov EUR.

Graf 4

Imetja zlata in cena zlata

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: EUR za unčo zlata)

Devizna imetja ECB^[11] v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih, izražena v eurih, so se povečala za 0,2 milijarde EUR na 55,2 milijarde EUR (graf 5), in sicer predvsem zaradi prihodkov med letom, ki so v glavnem izhajali iz dolarskega portfelja. Poleg tega je Hrvatska narodna banka ob sprejetju enotne valute na Hrvaškem 1. januarja 2023 v ECB prenesla devizne rezerve v ameriških dolarjih v vrednosti 544 milijonov EUR. Povečanje skupne vrednosti deviznih imetij je deloma izravnala predvsem depreciacija ameriškega dolarja in japonskega jena v razmerju do eura.

Graf 5

Imetja v tuji valuti

(v milijardah EUR)

Ameriški dolar je glavna komponenta deviznih rezerv ECB, saj je ob koncu leta 2023 predstavljal 81% skupnih deviznih imetij.

ECB upravlja naložbe deviznih imetij s tristopenjskim pristopom. Prvič, upravljavci tveganj v ECB oblikujejo strateški referenčni portfelj, ki ga odobri Svet ECB. Drugič, upravljavci portfeljev v ECB oblikujejo taktični referenčni portfelj, ki ga odobri Izvršilni odbor. Tretjič, nacionalne centralne banke vsakodnevno decentralizirano izvajajo naložbene operacije.

Devizna imetja ECB se investirajo predvsem v vrednostne papirje in vloge denarnega trga ali pa se držijo na tekočih računih (graf 6). Vrednostni papirji v tem portfelju se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta.

Graf 6

Struktura deviznih naložb

(v milijardah EUR)

Namen deviznih imetij ECB je financirati morebitne posege na deviznem trgu. Zaradi tega se devizna imetja ECB upravljajo v skladu s tremi cilji (po pomembnosti): likvidnost, varnost in donosnost. Ta portfelj zato obsega predvsem vrednostne papirje s kratko zapadlostjo (graf 7).

Graf 7

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v tuji valuti

Vrednost portfelja lastnih sredstev se je povečala za 1,0 milijarde EUR na 22,1 milijarde EUR (graf 8), predvsem zaradi (i) ponovnega investiranja obrestnih prihodkov, ustvarjenih v tem portfelju, in (ii) zvišanja tržne vrednosti vrednostnih papirjev v eurih v tem portfelju zaradi zmanjšanja donosnosti obveznic euroobmočja ob koncu leta (graf 17).

V portfelju so predvsem vrednostni papirji v eurih, ki se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta. Leta 2023 so državni dolžniški vrednostni papirji predstavljali 77% celotnega portfelja.

Delež zelenih naložb v portfelju lastnih sredstev se je še naprej povečeval, in sicer s 13% ob koncu leta 2022 na 20% ob koncu leta 2023. ECB načrtuje, da bo ta delež v prihodnjih letih še naprej povečevala.^[12] Od leta 2021 dalje se nakupi zelenih obveznic na sekundarnem trgu dopolnjujejo z naložbami v eurski investicijski sklad zelenih obveznic, namenjen centralnim bankam, ki ga je Banka za mednarodne poravnave vzpostavila januarja 2021.

Graf 8

Portfelj lastnih sredstev

(v milijardah EUR)

Portfelj lastnih sredstev ECB večinoma sestavljajo naložbe vplačanega kapitala ter zneskov, ki se hranijo v splošnem rezervnem skladu in v rezervaciji za finančna tveganja. Namen tega portfelja je ustvarjati prihodke, s katerimi se krijejo tisti stroški poslovanja ECB, ki niso povezani z izvajanjem nadzorniških nalog.^[13] Portfelj se investira v finančno premoženje v eurih ob upoštevanju limitov, ki jih določa okvir za obvladovanje tveganj. Zaradi tega je struktura zapadlosti v primerjavi s portfeljem deviznih rezerv bolj razpršena (graf 9).

Graf 9

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev

Ob koncu leta 2023 je skupna vrednost eurobankovcev v obtoku znašala 1.567,7 milijarde EUR, kar je praktično enako kot ob koncu leta 2022. ECB je dodeljen 8-odstotni delež skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, kar je ob koncu leta znašalo 125,4 milijarde EUR. Ker ECB sama ne izdaja bankovcev, ima terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v euroobmočju v vrednosti, ki je enaka vrednosti bankovcev v obtoku, ki so ji dodeljeni.

Obveznosti ECB znotraj Eurosistema, ki obsegajo predvsem neto stanje nacionalnih centralnih bank euroobmočja v sistemu TARGET v razmerju do ECB in obveznosti ECB v zvezi z deviznimi rezervami, ki so jih nacionalne centralne banke euroobmočja ob vstopu v Eurosistem prenesle na ECB, so se leta 2023 povečale za 89,6 milijarde EUR na 445,0 milijarde EUR.

Na gibanje obveznosti znotraj Eurosistema vpliva predvsem gibanje neto obveznosti v sistemu TARGET. K spremembam neto obveznosti v sistemu TARGET v obdobju 2019–2023 so prispevali predvsem nakupi in unovčenja vrednostnih papirjev za namene denarne politike, ki se poravnajo prek računov v sistemu TARGET, ter spremembe v obveznostih do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih (graf 10). Leta 2023 so bili denarni prilivi iz unovčenja vrednostnih papirjev za namene denarne politike manjši od denarnih odlivov, povezanih z zmanjšanjem obveznosti do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih, kar je povzročilo splošno povečanje neto obveznosti v sistemu TARGET.

Graf 10

Neto stanje znotraj Eurosistema v sistemu TARGET, obveznosti do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih ter vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Leta 2023 so se druge obveznosti ECB zmanjšale za 107,7 milijarde EUR na 58,0 milijarde EUR zaradi znižanja obveznosti do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih. Zmanjšanje je bilo namreč zabeleženo pri (i) vlogah, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta,^[14] (ii) stanjih podsistemov zunaj euroobmočja, ki so povezani s sistemom TARGET prek komponente TARGET-ECB, in (iii) denarju, prejetem kot zavarovanje pri posojanju vrednostnih papirjev javnega sektorja iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa ob pandemiji.

1.3.2 Neto kapital

Neto kapital ECB obsega kapital, zneske v rezervaciji za finančna tveganja in v splošnem rezervnem skladu, račune prevrednotenja,^[15] akumulirane izgube iz prejšnjih let in dobiček/izgubo tekočega leta.^[16]

Ob koncu leta 2023 je neto kapital ECB znašal 44,5 milijarde EUR (graf 11), kar je 7,0 milijarde EUR manj kot ob koncu letu 2022 zaradi izgub, nastalih v letu 2023. Rezervacija za finančna tveganja je bila v celoti porabljena za pokritje dela te izgube, s čimer se je izguba tekočega leta zmanjšala na 1,3 milijarde EUR. Zmanjšanje neto kapitala ECB, ki izhaja iz izgube leta 2023, sta deloma odtehtala (i) povečanje na računih prevrednotenja, predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih, v letu 2023 ter (ii) prispevek Hrvatske narodne banke k vplačanemu kapitalu, računom prevrednotenja in rezervaciji za finančna tveganja, potem ko je Hrvaška 1. januarja 2023 uvedla enotno valuto.

Graf 11

Neto kapital ECB

(v milijardah EUR)

Spremembe v neto kapitalu ECB med letom so prikazane v tabeli 2.

Nerealizirani dobiček iz naslova zlata in tujih valut ter nerealizirani dobiček od vrednostnih papirjev, ki se cenovno prevrednotijo, se v izkazu poslovnega izida ne prizna kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računih prevrednotenja, ki so v bilanci stanja ECB prikazani na strani obveznosti. Stanja na teh računih je mogoče uporabiti za nevtraliziranje učinka prihodnjih neugodnih gibanj cen oziroma tečajev, zato krepijo odpornost ECB proti osnovnim tveganjem. Leta 2023 se je vrednost računov prevrednotenja zlata, tujih valut in vrednostnih papirjev povečala za 0,7 milijarde EUR na 36,9 milijarde EUR predvsem zaradi višjega stanja na računu prevrednotenja zlata, ker se je cena zlata, izražena v eurih, zvišala. Stanje na računu prevrednotenja tujih valut se je zmanjšalo predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja in japonskega jena do eura (graf 12).

Graf 12

Glavni devizni tečaji in cena zlata v obdobju 2019–2023

(odstotne spremembe glede na leto 2019; podatki ob koncu leta)

Zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«) lahko ECB oblikuje rezervacijo za finančna tveganja, ki jo v meri, ki je po mnenju Sveta ECB potrebna, lahko uporabi za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi takšne izpostavljenosti. Obseg te rezervacije se oceni letno glede na vrsto dejavnikov, med katerimi so raven imetij tveganih finančnih sredstev, pričakovani poslovni izid za prihodnje leto in ocena tveganja. Rezervacija za finančna tveganja skupaj z zneskom v splošnem rezervnem skladu ECB ne sme preseči vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja. Ob koncu leta 2022 je ta rezervacija znašala 6.566 milijonov EUR. Ob uvedbi enotne valute na Hrvaškem je Hrvatska narodna banka k rezervaciji za finančna tveganja 1. januarja 2023 prispevala 53 milijonov EUR, tako da se je velikost rezervacije povečala na 6,620 milijonov EUR. Ob koncu leta 2023 je Svet ECB po letni presoji sklenil, da se ta rezervacija sprosti v celoti, da bi se deloma pokrila izguba, nastala v letu 2023. Svet ECB se lahko odloči, da v kontekstu letne presoje napolni rezervacijo za finančna tveganja, ko bo ECB zopet ustvarila dobiček.

Izguba tekočega leta v ECB po sprostitvi rezervacije za finančna tveganja je znašala 1,3 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.3 »Izkaz poslovnega izida«). Svet ECB je sklenil, da se ta izguba prenese v bilanco stanja ECB in pokrije s prihodnjimi dobički.

1.3.3 Izkaz poslovnega izida

Rezultat ECB se od leta 2019 postopoma znižuje (graf 13). V letih 2020 in 2021 je bilo znižanje predvsem posledica nižjih prihodkov od deviznih rezerv in od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike. V letih 2022 in 2023 je bilo znižanje rezultata ECB predvsem posledica uresničitve obrestnega tveganja, saj so se zaradi zvišanja obrestnih mer v euroobmočju takoj povečali obrestni odhodki, ki jih ECB plačuje od neto obveznosti v sistemu TARGET, medtem ko prihodki od aktive ECB niso rasli v enakem obsegu in z enako dinamiko (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«).

Izguba ECB v letu 2023, ki sledi dolgemu obdobju znatnih dobičkov, odraža vlogo in nujne ukrepe Eurosistema na področju denarne politike pri izpolnjevanju primarnega mandata, tj. ohranjanja cenovne stabilnosti, ter ne vpliva na zmožnost izvajanja učinkovite denarne politike. V prejšnjih letih se je bilanca stanja ECB precej povečala, k čemur so prispevali predvsem nakupi v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev. Na strani aktive je bila večina vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike kupljenih v obdobju nizkih obrestnih mer ter imajo dolgo zapadlost in fiksen kupon. Ti vrednostni papirji bodo še naprej ustvarjali razmeroma nizke obrestne prihodke, na katere spremembe ključnih obrestnih mer ECB ne bodo vplivale takoj. Hkrati se je zaradi denarne poravnave omenjenih nakupov prek sistema TARGET povečala neto obveznost ECB v sistemu TARGET, ki se obrestuje po obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja. Ta obrestna mera se je začela zviševati leta 2022 zaradi boja proti inflaciji v euroobmočju, kar je privedlo do takojšnjega povečanja obrestnih odhodkov ECB.

V naslednjih nekaj letih bo ECB najverjetneje ustvarjala nadaljnje izgube zaradi uresničitve obrestnega tveganja, nato pa bo zopet vzdržno dosegala dobičke. Nastanek in velikost izgub sta negotova ter bosta v veliki meri odvisna predvsem od prihodnjega gibanja ključnih obrestnih mer ECB ter od velikosti in sestave bilance stanja ECB. Vseeno kapital ECB in obsežni računi prevrednotenja, ki so ob koncu leta 2023 skupaj znašali 45,8 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«), utrjujejo njeno finančno moč, v vsakem primeru pa lahko ECB ne glede na morebitne izgube posluje učinkovito in izpolnjuje svoj primarni mandat, da ohranja cenovno stabilnost.

Graf 13

Glavne komponente izkaza poslovnega izida ECB

(v milijonih EUR)

V letu 2023 je ECB uporabila celoten znesek rezervacije za finančna tveganja v višini 6,620 milijonov EUR, da bi deloma pokrila izgubo med letom. Po sprostitvi te rezervacije je izguba ECB znašala 1.266 milijonov EUR (2022: nič). Glavno gonilo te izgube so bili precejšnji neto obrestni odhodki (graf 14).

Graf 14

Gonilni dejavniki rezultata ECB v letih 2022 in 2023

(v milijonih EUR)

Neto obrestni odhodki ECB so leta 2023 znašali 7.193 milijonov EUR, potem ko so bili leta 2022 zabeleženi neto obrestni prihodki v višini 900 milijonov EUR (graf 15). K temu so prispevali predvsem obrestni odhodki, ki izhajajo iz neto obveznosti ECB v sistemu TARGET. K zmanjšanju so prispevali tudi neto drugi obrestni odhodki ter obrestni odhodki v povezavi z obrestovanjem terjatev nacionalnih centralnih bank v euroobmočju iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB. Te odhodke so deloma odtehtali višji obrestni prihodki, ki izhajajo iz (i) terjatev ECB v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema, (ii) vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike in (iii) deviznih rezerv.

Graf 15

Neto obrestni prihodki/(odhodki)

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se v letu 2023 povečali za 1.933 milijonov EUR na 3.467 milijonov EUR (graf 16), in sicer zaradi višjih neto obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v programu nakupa vrednostnih papirjev (APP) (od tega v tretjem programu nakupa kritih obveznic (CBPP3), programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP)) ter v izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Neto obrestni prihodki od imetij v programu APP so se leta 2023 povečali za 1.247 milijonov EUR na 2.818 milijonov EUR, medtem ko je portfelj v okviru programa PEPP leta 2023 ustvaril neto obrestne prihodke v višini 600 milijonov EUR, v primerjavi z neto obrestnimi odhodki v višini 103 milijone EUR v predhodnem letu. K temu je prispevalo predvsem precejšnje zvišanje obrestnih mer in donosnosti obveznic v euroobmočju, ki se je začelo leta 2022 (graf 17), kar je (i) omogočilo ponovno investiranje v okviru programov APP in PEPP po višji donosnosti od zgodovinske donosnosti teh portfeljev, in (ii) pozitivno vplivalo na kupon od vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero (zlasti v programu ABSPP). K povečanju je prispevala tudi nižja amortizacija premij, predvsem od vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v preteklosti. Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP) so se zmanjšali za 16 milijonov EUR na 49 milijonov EUR zaradi zmanjšanja velikosti portfelja, potem ko so vrednostni papirji zapadli.

Graf 16

Neto obrestni prihodki/(odhodki) od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

(v milijonih EUR)

Graf 17

Donosnost 7-letnih državnih obveznic v euroobmočju

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se povečali za 1.583 milijonov EUR na 2.382 milijonov EUR predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih. Povprečna obrestna mera v dolarskem portfelju ECB se je v letu 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zvišala zaradi (i) prodaje in unovčenja v preteklosti kupljenih obveznic z nižjo donosnostjo ter (ii) nakupov vrednostnih papirjev z višjo donosnostjo po zvišanju donosnosti dolarskih obveznic od konca leta 2021 dalje (graf 18).

Graf 18

Donosnost 2-letnih državnih obveznic v ZDA, na Japonskem in Kitajskem

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Obrestni prihodki od eurobankovcev, dodeljenih ECB, so se leta 2023 povečali za 4.081 milijonov EUR na 4.817 milijonov EUR, medtem ko so se obrestni odhodki od obrestovanja terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami povečali za 1.133 milijonov EUR na 1.335 milijonov EUR. Spremembe so posledica zvišanja obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja, ki je obrestna mera, s katero se izračunavajo obresti od teh stanj. Obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja je ob koncu leta 2023 dosegla 4,5%, medtem ko se je povprečna letna obrestna mera zvišala z 0,6% v letu 2022 na 3,8% v letu 2023.

Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v dobro/v breme nacionalnih centralnih bank so se v letu 2023 povečali za 12.161 milijonov EUR na 14.236 milijonov EUR. K povečanju je prispevala predvsem višja povprečna obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja v letu 2023, ki se v sistemu TARGET uporablja za obrestovanje stanj znotraj Eurosistema.

Neto drugi obrestni odhodki so v letu 2023 znašali 2.288 milijonov EUR, medtem ko so v preteklem letu neto drugi obrestni prihodki znašali 108 milijonov EUR. Sprememba je bila predvsem posledica obrestovanja vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta, ter obrestovanja stanj podsistemov v euroobmočju. V drugi polovici leta 2022, ko so obrestne mere, ki se uporabljajo za obrestovanje, postale pozitivne, je ECB od teh postavk začela plačevati obresti. Leta 2023 so se obrestne mere za obrestovanje in povprečno stanje teh postavk še povečali, kar je povzročilo povečanje obrestnih odhodkov. Obrestne odhodke so deloma izravnali višji obrestni prihodki iz portfelja lastnih sredstev zaradi zviševanja donosnosti v euroobmočju (graf 17).

Neto realizirana izguba iz finančnih operacij se je leta 2023 zmanjšala za 4 milijone EUR na 106 milijonov EUR (graf 19). Izguba je bila predvsem posledica (i) premij od vrednostnih papirjev v programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), ki so bili odplačani pred zapadlostjo, ter (ii) neto realizirane izgube iz cenovnih sprememb od prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih v drugi polovici leta 2023 (graf 20), saj je na njihovo tržno vrednost negativno vplivalo zvišanje donosnosti dolarskih obveznic v tem obdobju (graf 18).

Graf 19

Realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij

(v milijonih EUR)

Graf 20

Četrtletni realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij v letih 2022 in 2023

(v milijonih EUR)

Nerealizirana izguba iz prevrednotenja je v izkazu poslovnega izida ECB prikazana kot delni odpis ob koncu leta. V letu 2023 so delni odpisi znašali 38 milijonov EUR in so bili predvsem posledica nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb več vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju in v portfelju lastnih sredstev. Leta 2022 so bile izgube znatno večje in so znašale 1.840 milijonov EUR (graf 21), saj se je odgovarjajoča donosnost precej povečala, zaradi česar se je ob koncu leta močno zmanjšala tržna vrednost večine vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju.

Graf 21

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij

(v milijonih EUR)

Skupni stroški poslovanja ECB, vključno z amortizacijo in storitvami tiskanja bankovcev, so se povečali za 48 milijonov EUR na 1.272 milijonov EUR (graf 22). Povečanje v primerjavi z letom 2022 je bilo predvsem posledica višjih stroškov dela zaradi večjega povprečnega števila zaposlenih v letu 2023, zlasti na področju bančnega nadzora, ter zaradi prilagoditve plač. Povečanje so deloma odtehtali nižji stroški v zvezi s pozaposlitvenimi zaslužki, predvsem zaradi nižjih stroškov sprotnega službovanja po letnem aktuarskem vrednotenju. Administrativni stroški so se zvišali predvsem zaradi višjih stroškov za zunanje svetovanje in vrnitve na polno raven aktivnosti po pandemiji, zlasti v bančnem nadzoru, ter tudi zaradi vpliva inflacije.

Izdatki v zvezi z bančnim nadzorom se v celoti povrnejo z nadomestili za nadzor, ki se zaračunavajo nadzorovanim subjektom. Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2023 znašal 654 milijonov EUR.^[17]

Graf 22

Stroški poslovanja in prihodki od nadomestil za nadzor

(v milijonih EUR)

1.4 Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj je ključni del dejavnosti ECB, izvaja pa se s stalnim (i) ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, (ii) preverjanjem strategije in politik na področju tveganj, (iii) izvajanjem ukrepov za zmanjševanje tveganj ter s (iv) spremljanjem in poročanjem o tveganjih, vse to pa temelji na učinkovitih metodologijah, postopkih in sistemih.

Slika 2

Cikel upravljanja tveganj

Tveganja so skupaj z njihovimi viri in veljavnimi okviri za njihovo obvladovanje podrobneje predstavljena v spodnjih razdelkih.

1.4.1 Finančna tveganja

Izvršilni odbor predlaga politike in postopke, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite pred finančnimi tveganji, ki jim je ECB izpostavljena. Odbor za upravljanje tveganj (RMC), v katerem so strokovnjaki iz centralnih bank Eurosistema, prispeva k spremljanju, merjenju in poročanju o finančnih tveganjih, povezanih z Eurosistemovo bilanco stanja, ter opredeljuje in preverja s tem povezane metodologije in okvire. Odbor tako pomaga organom odločanja pri zagotavljanju ustrezne ravni zaščite Eurosistema.

Finančna tveganja izhajajo iz operacij ECB in s tem povezanih izpostavljenosti. Okviri za obvladovanje tveganj in limiti tveganj, s pomočjo katerih ECB upravlja svoj profil tveganosti, se glede na vrsto operacij razlikujejo med seboj, kar je odvisno od namena ali naložbenih ciljev različnih portfeljev in od tveganj, ki so značilna za osnovne instrumente.

ECB za spremljanje in ocenjevanje tveganj uporablja več tehnik ocenjevanja tveganj, ki so jih razvili strokovnjaki ECB. Te tehnike temeljijo na skupnem okviru simulacije tržnih in kreditnih tveganj. Osrednji modelski koncepti, tehnike in predpostavke, na katerih temeljijo merila tveganj, se opirajo na panožne standarde in razpoložljive tržne podatke. Tveganja se običajno kvantificirajo kot pričakovani primanjkljaj (ES),^[18] ocenjen pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta. Za izračun tveganj se uporabljata dva pristopa: (i) računovodski pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu ocen o tveganjih obravnavajo kot blažilnik, kar je v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili, ter (ii) finančni pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu tveganj ne obravnavajo kot blažilnik. ECB izračunava tudi druga merila tveganj pri različnih stopnjah zaupanja, izvaja analize občutljivosti in stresnih scenarijev ter pripravlja dolgoročnejše projekcije izpostavljenosti in dobička, s čimer vzdržuje celovito sliko tveganj.^[19]

Med letom so se skupna tveganja ECB zmanjšala. Merjeno po računovodskem pristopu kot pričakovani primanjkljaj pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta, so skupna finančna tveganja v bilanci stanja ECB ob koncu leta 2023 znašala 16,7 milijarde EUR, kar je 1,6 milijarde EUR manj, kot je bilo ocenjeno ob koncu leta 2022 (graf 23). K zmanjšanju tveganj so prispevala manjša imetja ECB v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, sprva zaradi le delnega ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev med marcem in junijem 2023 in zatem zaradi popolnega prenehanja ponovnega investiranja od julija 2023 dalje.

Graf 23

Skupna finančna tveganja (ES 99% po računovodskem pristopu)

(v milijardah EUR)

Kreditno tveganje izhaja iz portfeljev ECB za namene denarne politike, iz portfelja lastnih sredstev v eurih in iz imetij deviznih rezerv. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se sicer vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve, zato ob odsotnosti prodaje niso izpostavljeni cenovnim spremembam zaradi spremembe bonitete, vendar so še vedno izpostavljeni kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Lastna sredstva v eurih in devizne rezerve se vrednotijo po tržnih cenah, zato so izpostavljeni tveganju spremembe bonitete in kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Kreditno tveganje je v primerjavi z letom 2022 ostalo večinoma nespremenjeno.

Kreditno tveganje se zmanjšuje predvsem z uporabo kriterijev primernosti, postopkov skrbnega pregleda in limitov, ki se od portfelja do portfelja razlikujejo.

Valutno tveganje in blagovno tveganje izhajata iz imetij ECB v tujih valutah in zlatu. Valutno tveganje je v primerjavi z letom 2022 ostalo približno nespremenjeno.

Glede na vlogo, ki jo imata ti dve vrsti premoženja v denarni politiki, se ECB ne skuša zaščititi pred valutnim in blagovnim tveganjem. Omenjena tveganja namesto tega zmanjšuje z vzdrževanjem računov prevrednotenja in z diverzificiranjem imetij po različnih valutah in zlatu.

Devizne rezerve ECB in njena lastna sredstva v eurih so naloženi predvsem v vrednostne papirje s fiksno donosnostjo ter so izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah, saj se ti instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Devizne rezerve ECB so naložene predvsem v finančno premoženje z razmeroma kratko zapadlostjo (glej graf 7 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«), medtem ko ima finančno premoženje v portfelju lastnih sredstev na splošno daljše zapadlosti (glej graf 9 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«). Obrestno tveganje v teh portfeljih, merjeno po računovodskem pristopu, se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo, kar je odraz gibanja razmer na trgu.

ECB zmanjšuje obrestno tveganje zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah s politikami razporejanja naložb in z računi prevrednotenja.

ECB je izpostavljena tudi obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neskladja med obrestnimi prihodki od sredstev in obrestnimi odhodki od obveznosti, kar vpliva na neto obrestne prihodke. To tveganje ni neposredno povezano s posameznimi portfelji, ampak s strukturo celotne bilance stanja ECB, predvsem z obstojem neskladja v ročnosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi. Poleg tega, da je vključeno v redno merjenje skupnega finančnega tveganja v enoletnem obdobju, se to tveganje spremlja tudi s projekcijami dobičkonosnosti ECB v srednjeročnem do dolgoročnem obdobju.

To tveganje se upravlja s politikami razporejanja naložb, dodatno pa se zmanjšuje tudi z obstojem neobrestovanih obveznosti v bilanci stanja ECB.

Vseeno se je to tveganje v letu 2023 uresničilo, zaradi česar so v naslednjih nekaj letih predvidene finančne izgube, pozneje pa se pričakuje, da bo ECB zopet vzdržno ustvarjala dobičke. Predvidene izgube so predvsem posledica zmanjšanja neto obrestnih prihodkov ECB. Velik delež srednje- do dolgoročnih vrednostnih papirjev s fiksno kuponsko obrestno mero je bil pridobljen, ko so bile obrestne mere zelo nizke ali celo nič, in financiran predvsem s kratkoročnimi obveznostmi, ki se obrestujejo po obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja. Ko so se obrestne mere sredi leta 2022 začele zviševati, so se stroški od obveznosti povečali bolj kot obresti od sredstev. Posledično so se neto obrestni prihodki iz prejšnjega leta spremenili v neto obrestne odhodke.

Tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, se postopoma vključujejo v okvir ECB za upravljanje tveganj. Eurosistem je leta 2022 izvedel prvi podnebni stresni test v Eurosistemovi bilanci stanja,^[20] ki je omogočil začetno oceno vpliva tega tveganja na bilanco stanja ECB. Podnebno stresno testiranje se bo v naslednjih letih redno izvajalo in naslednji test je načrtovan v letu 2024.

1.4.2 Operativno tveganje

Za politiko in okvir upravljanja operativnih tveganj^[21] je odgovoren Izvršilni odbor, ki ju tudi odobri. Odbor za operativna tveganja podpira Izvršilni odbor pri izvajanju njegove vloge, ki jo ima pri pregledu nad upravljanjem operativnih tveganj. Upravljanje operativnih tveganj je sestavni del strukture vodenja^[22] in procesov upravljanja v ECB.

Glavni cilj okvira ECB za upravljanje operativnih tveganj je prispevati k temu, da bo ECB dosegla svoje poslanstvo in cilje, ter obenem zaščititi njen ugled in premoženje pred izgubo, zlorabo ali poškodbo. Okvir upravljanja operativnih tveganj določa, da je vsako poslovno področje samo odgovorno za ugotavljanje in ocenjevanje svojih operativnih tveganj, za odzivanje nanje, poročanje o njih ter za spremljanje tovrstnih tveganj, incidentov in kontrol. Ob tem daje politika dovoljenih ravni tveganj v ECB usmeritve glede strategije odzivanja na tveganja ter glede postopkov sprejemanja tveganj. Povezana je z matriko tveganj (razsežnosti pet krat pet), ki temelji na lestvici za razvrščanje posledic in verjetnosti tveganj, pri čemer se uporabljajo kvantitativni in kvalitativni kriteriji.

Okolje, v katerem deluje ECB, je izpostavljeno vse bolj kompleksnim in medsebojno povezanim grožnjam, njene vsakodnevne dejavnosti pa spremlja cela vrsta operativnih tveganj. Med glavnimi problematičnimi področji v ECB je širok spekter nefinančnih tveganj, ki izhajajo iz ravnanja zaposlenih, sistemov, procesov in zunanjih dogodkov. Zato je ECB vzpostavila postopke, ki omogočajo stalno in učinkovito upravljanje operativnih tveganj ter vključevanje informacij o tveganjih v postopke odločanja. Poleg tega se ECB še naprej osredotoča tudi na krepitev svoje odpornosti, pri čemer zavzema širši pogled na tveganja in priložnosti s celostne perspektive, vključno s trajnostnimi vidiki. Vzpostavljene so bile strukture odzivanja in načrti ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah, ki zagotavljajo kontinuiteto kritičnih poslovnih funkcij v primeru kakršnihkoli motenj ali kriz.

1.4.3 Tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih

ECB ima posebno Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, ki kot ključna funkcija upravljanja tveganj krepi okvir upravljanja in vodenja ECB, da bi se tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih ustrezno obravnavalo.^[23] Namen službe je podpirati Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, spodbujati etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter okrepiti demokratično odgovornost in transparentnost ECB. Neodvisni Odbor ECB za poklicno etiko daje visokim uradnikom ECB nasvete in usmeritve o vprašanjih integritete in ravnanja ter podpira Svet ECB pri ustreznem in koherentnem upravljanju tveganj na izvršni ravni. Na ravni Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora (EMN) deluje Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja, ki si prizadeva za koherentno izvajanje okvirov, ki urejajo ravnanje zaposlenih v nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih.

Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je leta 2023 ustanovil delovno skupino za tveganja v zvezi z ravnanjem zaposlenih, ki bo primerjala obstoječa pravila ravnanja ter procese spremljanja in poročanja v ECB, nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih. Cilj delovne skupine je opredeliti minimalne skupne standarde in zagotoviti preprost okvir za tveganja v zvezi z ravnanjem zaposlenih, ki ga je mogoče z leti razširiti in okrepiti.

2 Računovodski izkazi ECB

2.1 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2023

2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2023

Frankfurt na Majni, 13. februar 2024
Evropska centralna banka

Christine Lagarde
Predsednica

2.3 Računovodske usmeritve

Oblika in predstavitev računovodskih izkazov

Letni računovodski izkazi ECB so bili pripravljeni v skladu z naslednjimi računovodskimi usmeritvami,^[24] ki po mnenju Sveta ECB zagotavljajo pošteno predstavitev računovodskih izkazov, hkrati pa so primerne za naravo dejavnosti centralne banke.

Računovodska načela

Uporabljena so bila naslednja računovodska načela: ekonomska realnost in preglednost, previdnost, priznavanje dogodkov po datumu bilance stanja, pomembnost, načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka, načelo časovne neomejenosti delovanja, doslednost in primerljivost.

Priznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se v bilanci stanja prizna samo, če je verjetno, da bo prihodnja ekonomska korist, povezana s sredstvom ali obveznostjo, pritekala v ECB ali iz nje odtekala, če so bila vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v bistvenem delu prenesena na ECB ter če je nabavno vrednost ali vrednost sredstva ali znesek obveznosti mogoče zanesljivo izmeriti.

Računovodska izhodišča

Računovodski izkazi so bili pripravljeni na podlagi izvirne vrednosti, kot je bila spremenjena zaradi upoštevanja tržne vrednosti tržnih vrednostnih papirjev (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike), zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi se v računovodskih izkazih evidentirajo na podlagi datuma poravnave.

Z izjemo promptnih transakcij z vrednostnimi papirji se transakcije s finančnimi instrumenti v tuji valuti evidentirajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanco stanja. Nakupi in prodaje tujih valut vplivajo na neto valutno pozicijo na datum sklenitve posla, ko se izračunajo tudi realizirani rezultati, ki izhajajo iz prodaj. Natečene obresti, premije in diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti v tuji valuti se izračunajo in evidentirajo dnevno ter dnevno vplivajo tudi na valutno pozicijo.

Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti

Sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum evidentiranja. Prevrednotenje sredstev in obveznosti v tuji valuti, vključno z bilančnimi in zabilančnimi instrumenti, se izvaja za vsako valuto posebej.

Pri sredstvih in obveznostih v tuji valuti se prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene obravnava ločeno od prevrednotenja zaradi spremembe deviznega tečaja.

Zlato se vrednoti po tržni ceni, veljavni na datum bilance stanja. Prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene in zaradi spremembe deviznega tečaja se ne obravnava ločeno. Namesto tega se zlato vrednoti le enkrat na podlagi cene za unčo zlata v eurih, ki je bila za leto, končano 31. decembra 2023, določena na podlagi tečaja EUR/USD na dan 29. decembra 2023.

Posebna pravica črpanja (SDR) je opredeljena kot košarica valut, njena vrednost pa je določena kot ponderirana vsota deviznih tečajev petih glavnih valut (ameriškega dolarja, eura, kitajskega renminbija, japonskega jena in britanskega funta). Posebne pravice črpanja, ki so v imetju ECB, so bile pretvorjene v eure na podlagi tečaja EUR/SDR na dan 29. decembra 2023.

Vrednostni papirji

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike
Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Drugi vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike) in podobna sredstva se vrednotijo po srednjih tržnih cenah ali na podlagi ustrezne krivulje donosnosti na datum bilance stanja, in sicer vsak vrednostni papir posebej. Opcije, vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso ločene. Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2023, so bile uporabljene srednje tržne cene, ki so veljale na dan 29. decembra 2023.

Tržni vzajemni skladi se prevrednotijo na neto osnovi na ravni sklada, pri čemer se uporabi neto vrednost sredstev. Pobotanje med nerealiziranimi dobički in izgubami različnih vzajemnih skladov se ne izvaja.

Nelikvidne delnice in vsi ostali lastniški vrednostni papirji, ki so v imetju kot trajne naložbe, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Priznavanje prihodkov

Prihodki in odhodki se priznajo v obdobju, v katerem so nastali.^[25] Realizirani dobiček in realizirana izguba iz prodaje tujih valut, zlata in vrednostnih papirjev se zabeležita v izkazu poslovnega izida. Realizirani dobiček in realizirana izguba se izračunata na podlagi povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva.

Nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja.

Nerealizirana izguba se zabeleži v izkazu poslovnega izida, če ob koncu leta presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, akumulirane na ustreznem računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba iz kateregakoli vrednostnega papirja, valute ali zlata se ne pobota z nerealiziranim dobičkom iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata. V primeru nerealizirane izgube iz katerekoli postavke, zabeležene v izkazu poslovnega izida, se povprečna nabavna vrednost te postavke zmanjša na devizni tečaj ali tržno ceno ob koncu leta.

Izguba zaradi oslabitve se zabeleži v izkazu poslovnega izida in se v naslednjem letu ne stornira, razen če se oslabitev zmanjša in je zmanjšanje povezano z merljivim dogodkom, ki se je zgodil potem, ko je bila oslabitev prvič zabeležena.

Premije ali diskonti za vrednostne papirje se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev.

Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, s katerimi ECB kupi ali proda vrednostne papirje s pogodbo o začasni prodaji ali izvede kreditne operacije z zavarovanjem.

Po pogodbi o začasni prodaji se vrednostni papirji prodajo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovem odkupu od nasprotne stranke za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasni prodaji se evidentirajo kot prejete zavarovane vloge na strani obveznosti v bilanci stanja. Vrednostni papirji, prodani v okviru takšnih pogodb, ostanejo v bilanci stanja ECB.

Po pogodbi o začasnem nakupu se vrednostni papirji kupijo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovi ponovni prodaji nasprotni stranki za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasnem nakupu se evidentirajo kot dana zavarovana posojila na strani sredstev v bilanci stanja, vendar se ne vključijo v imetja vrednostnih papirjev ECB.

Povratne transakcije (vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), opravljene v okviru programa, ki ga izvaja specializirana institucija, se evidentirajo v bilanci stanja le, če je bilo zavarovanje dano v obliki gotovine in ta ostane neinvestirana.

Zabilančni instrumenti

Valutni instrumenti, tj. terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vključujejo zamenjavo ene valute za drugo na določen datum v prihodnosti, so vključeni v neto valutno pozicijo zaradi izračuna pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Obrestni instrumenti se prevrednotijo po posameznih postavkah. Dnevne spremembe gibljivih kritij nedospelih terminskih pogodb na obrestno mero se evidentirajo v izkazu poslovnega izida. Vrednotenje terminskih transakcij z vrednostnimi papirji se v ECB izvaja po splošno sprejeti metodi vrednotenja z uporabo tržnih cen ter diskontnih faktorjev od datuma poravnave do datuma vrednotenja.

Osnovna sredstva

Osnovna sredstva, vključno z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, vendar brez zemljišč in umetniških del, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Zemljišča in umetniška dela se vrednotijo po nabavni vrednosti. Glavna stavba ECB se vrednoti po amortizirani nabavni vrednosti z upoštevanjem oslabitve. Pri amortizaciji glavne stavbe ECB se stroški dodelijo ustreznim komponentam sredstev, ki se amortizirajo v skladu z ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Amortizacija se obračunava linearno od četrtletja, ko je določeno sredstvo postalo na voljo za uporabo, do konca pričakovane dobe koristnosti sredstva. Pri glavnih skupinah sredstev se uporablja naslednja doba koristnosti:

Dolžina amortizacijske dobe pri kapitaliziranih izdatkih za zgradbe in obnovo, povezanih z obstoječimi najetimi prostori ECB, se prilagodi tako, da se upoštevajo dogodki, ki vplivajo na pričakovano dobo koristnosti sredstva.

ECB opravi letni preizkus oslabitve svoje glavne stavbe in sredstev s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami (glej »Najemi« spodaj). Če se opredeli kazalnik oslabitve in se oceni, da bi utegnilo biti sredstvo oslabljeno, se oceni nadomestljiva vrednost. Če je nadomestljiva vrednost nižja od neto knjigovodske vrednosti, se izguba zaradi oslabitve evidentira v izkazu poslovnega izida.

Osnovna sredstva z nakupno vrednostjo do 10.000 EUR se odpišejo v letu nabave.

Osnovna sredstva, ki izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so še vedno v fazi gradnje ali razvoja, se evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezani stroški bodo preneseni v ustrezne postavke osnovnih sredstev, ko bodo ta sredstva na voljo za uporabo.

Najemi

ECB deluje kot najemnik in podnajemodajalec.

ECB kot najemnik
Pri vseh najemih, pri katerih je ECB najemnik in vključujejo opredmeteno osnovno sredstvo, se s tem povezano sredstvo s pravico do uporabe in obveznost iz najema pripoznata v bilanci stanja na datum začetka najema, tj. ko je sredstvo na voljo za uporabo, in sta vključena v ustrezno postavko osnovnih sredstev »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« oziroma »Razno« (obveznosti). Kadar najemi izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so sredstva za najem še vedno v fazi gradnje ali obnove, se stroški, ki so nastali pred datumom začetka najema, evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«.

Sredstva s pravico do uporabe se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Pri sredstvih s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami, se poleg tega upoštevajo tudi oslabitve (v zvezi z letnim preizkusom oslabitve, glej »Osnovna sredstva« zgoraj). Amortizacija se obračunava linearno od datuma začetka najema do bodisi konca dobe koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, bodisi do konca trajanja najema, kar nastopi prej.

Na začetku se obveznost iz najema izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin (ki vključujejo samo najemne sestavine pogodbe), diskontiranih po predpostavljeni posojilni obrestni meri, ki bi jo plačala ECB. Nato se obveznost iz najema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni odhodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko »Drugi obrestni odhodki«. Če se prihodnje najemnine spremenijo zaradi spremembe indeksa ali drugih ponovnih presoj obstoječe pogodbe, se obveznost iz najema ponovno izmeri. Ob vsakem takšnem ponovnem merjenju se prilagodi tudi knjigovodska vrednost sredstva s pravico do uporabe.

Kratkoročni najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj, in najemi sredstev majhne vrednosti, tj. pod 10.000 EUR (skladno s pragom za priznavanje osnovnih sredstev), so prikazani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

ECB kot podnajemodajalec
Pri vseh najemih, pri katerih je ECB podnajemodajalec, ECB odobri tretjim osebam pravico, da uporabljajo osnovno sredstvo (ali del takšnega sredstva), medtem ko najem med prvotnim najemodajalcem in ECB (glavni najem) ostane veljaven. Podnajem se razvrsti kot finančni ali poslovni najem^[26] v odnosu do sredstva s pravico do uporabe, ki izhaja iz glavnega najema, in ne v odnosu na osnovno sredstvo.

Podnajemi, v katerih je ECB podnajemodajalec, se razvrstijo kot finančni najem, ECB pa iz postavke »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« odpravi pripoznanje sredstva s pravico do uporabe, povezanega z glavnim najemom (ali del takšnega sredstva), ki se prenese na podnajemnika, in pod postavko »Razno« (sredstva) pripozna terjatev iz naslova podnajema. Podnajem ne vpliva na obveznost iz najema v zvezi z glavnim najemom.

Na datum začetka se terjatev iz naslova podnajema na začetku izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih plačil najemnin, ki jih prejme ECB, diskontiranih z uporabo diskontne stopnje, ki se uporablja za glavni najem. Nato se terjatev iz naslova podnajema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni prihodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko »Drugi obrestni prihodki«.

Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB

ECB za svoje zaposlene, za člane Izvršilnega odbora ter za tiste člane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, upravlja pokojninski program z določenimi zaslužki.

Pokojninski program za zaposlene se financira s sredstvi, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Obvezni prispevki ECB in zaposlenih so izkazani v stebru z določenimi zaslužki. Zaposleni lahko prostovoljno vplačujejo dodatne prispevke v steber z določenimi prispevki, ki jih je mogoče uporabiti za dodatne zaslužke.^[27] Dodatni zaslužki se določijo na podlagi zneska prostovoljnih prispevkov ter donosa naložb iz teh prispevkov.

Za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke članov Izvršilnega odbora ECB in tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, je vzpostavljen sistem financiranja brez skladov. Za zaposlene se sistem financiranja brez skladov uporablja za pozaposlitvene zaslužke razen pokojnin in za druge dolgoročne zaslužke.

Neto obveznost za določene zaslužke
Obveznost, ki se v zvezi s programom z določenimi zaslužki prizna v bilanci stanja v postavki »Razno« (obveznosti), vključno z drugimi dolgoročnimi zaslužki in odpravninami,^[28] je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost sredstev programa, s katerimi se ta obveza financira.

Obvezo za določene zaslužke letno izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke se izračuna tako, da se ocenjeni prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo obrestne mere, ki je določena na podlagi tržne donosnosti visokokakovostnih podjetniških obveznic v eurih na datum bilance stanja, ki imajo podoben rok do zapadlosti kot ta obveza.

Aktuarski dobički in izgube lahko nastanejo zaradi izkustvenih prilagoditev (če se dejstva razlikujejo od predhodnih aktuarskih predpostavk) in sprememb v aktuarskih predpostavkah.

Neto stroški za določene zaslužke
Neto stroški za določene zaslužke so razdeljeni v komponente, ki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida, medtem ko se ponovne izmere pozaposlitvenih zaslužkov v bilanci stanja izkažejo v postavki »Računi prevrednotenja«.

Neto znesek, ki bremeni izkaz poslovnega izida, obsega:

1. stroške sprotnega službovanja v tekočem letu iz naslova določenih zaslužkov;
2. stroške preteklega službovanja iz naslova določenih zaslužkov, ki so posledica spremenjenega programa;
3. neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke po diskontni stopnji;
4. ponovne izmere glede drugih dolgoročnih zaslužkov in odpravnin dolgoročne narave,^[29] če obstajajo, v celoti.

Neto znesek, prikazan v postavki »Računi prevrednotenja«, obsega naslednje postavke:

1. aktuarske dobičke in izgube iz obveze za določene zaslužke;
2. dejanski donos od sredstev programa razen zneskov, ki so zajeti v neto obrestih od neto obveznosti za določene zaslužke;
3. vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke.

Te zneske letno vrednotijo neodvisni aktuarji z namenom, da se v računovodskih izkazih prikaže ustrezna obveznost.

Stanja znotraj ESCB/Eurosistema

Stanja znotraj ESCB so predvsem rezultat čezmejnih plačil v Evropski uniji (EU), ki se poravnajo v centralnobančnem denarju v eurih. Te transakcije večinoma sprožijo zasebni subjekti (tj. kreditne institucije, gospodarske družbe ali posamezniki). Poravnajo se v sistemu TARGET – transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času – in zaradi njih nastanejo dvostranska stanja na računih, ki jih imajo centralne banke EU v sistemu TARGET. Na te račune vplivajo tudi plačila, ki jih izvajajo ECB in nacionalne centralne banke. Vse poravnave se avtomatično agregirajo in prilagodijo tako, da skupaj tvorijo eno samo pozicijo za vsako nacionalno centralno banko do ECB. Te pozicije v knjigah ECB predstavljajo neto terjatev ali obveznost posamezne nacionalne centralne banke do ostalega Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Gibanja na računih TARGET se dnevno beležijo v računovodskih evidencah ECB in nacionalnih centralnih bank.

Stanja znotraj Eurosistema, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz sistema TARGET, ter druga stanja znotraj Eurosistema v eurih (npr. vmesna razdelitev dobička ECB nacionalnim centralnim bankam, če se izvede) se v bilanci stanja ECB prikažejo kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)« bodisi pod postavko »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«. Stanja znotraj ESCB, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz njihovega sodelovanja v sistemu TARGET,^[30] se razkrijejo pod postavko »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«.

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, se vključijo kot eno neto sredstvo v postavko »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Bankovci v obtoku« spodaj).

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz prenosa deviznih rezerv na ECB s strani nacionalnih centralnih bank, ki so se pridružile Eurosistemu, so izražena v eurih in prikazana pod postavko »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«.

Bankovci v obtoku

Bankovce eura izdajajo ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja, ki skupaj tvorijo Eurosistem.^[31] Skupna vrednost eurobankovcev v obtoku se centralnim bankam Eurosistema razdeli na zadnji delovni dan v mesecu v skladu s ključem za razdelitev bankovcev.^[32]

Evropski centralni banki je bil dodeljen 8-odstotni delež od skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, ki se razkrije na strani obveznosti bilance stanja v postavki »Bankovci v obtoku«. Delež ECB v skupni izdaji bankovcev je krit s terjatvami do nacionalnih centralnih bank. Te terjatve, ki se obrestujejo,^[33] se razkrijejo v postavki »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« zgoraj). Obrestni prihodki od teh terjatev se vključijo v izkaz poslovnega izida pod postavko »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema«.

Vmesna razdelitev dobička

Znesek, enak seštevku prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku in prihodkov ECB iz naslova vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kupljenih v okviru (i) programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, (ii) tretjega programa nakupa kritih obveznic, (iii) programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, (iv) programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in (v) izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, se razdeli v januarju naslednjega leta v okviru vmesne razdelitve dobička, razen če Svet ECB ne odloči drugače.^[34] Taka odločitev se sprejme, kadar Svet ECB na podlagi obrazložene ocene, ki jo pripravi Izvršilni odbor, pričakuje, da bo ECB imela skupno letno izgubo ali da bo ustvarila letni dobiček, ki bo manjši od teh prihodkov. Svet ECB se lahko tudi odloči, da prenese vse ali del teh prihodkov v rezervacijo za finančna tveganja. Svet ECB se lahko poleg tega odloči, da bo znesek prihodkov iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, zmanjšal za stroške, ki jih ima ECB v zvezi z izdajanjem in obdelavo eurobankovcev.

Dogodki po datumu bilance stanja

Vrednost sredstev in obveznosti se prilagodi glede na dogodke, ki so se pojavili med datumom letne bilance stanja in datumom, ko Izvršilni odbor odobri predložitev zaključnega računa Svetu ECB v potrditev, če ti dogodki pomembno vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, so razkriti v pojasnilih.

Spremembe računovodskih usmeritev

Računovodske usmeritve, ki jih uporablja ECB, v letu 2023 niso bile spremenjene.

Drugo

V skladu s členom 27 Statuta ESCB in na podlagi priporočila Sveta ECB je Svet EU odobril imenovanje družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft, Düsseldorf (Zvezna republika Nemčija) za zunanjega revizorja ECB za obdobje petih let do konca poslovnega leta 2022. Leta 2023 je na priporočilo Sveta ECB odobril podaljšanje tega obdobja za dodatni dve leti do konca poslovnega leta 2024.

2.4 Pojasnila k bilanci stanja

Pojasnilo št. 1 – Zlato in terjatve v zlatu

Ta postavka je obsegala imetja zlata ECB:

Eurska vrednost imetij zlata se je povečala predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« ter pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«). Poleg tega je Hrvatska narodna banka ob sprejetju enotne valute na Hrvaškem 1. januarja 2023 v ECB prenesla 56.256 unč čistega zlata v vrednosti 96 milijonov EUR.

Pojasnilo št. 2 – Terjatve do nerezidentov in rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 2.1 – Terjatve do MDS

Ta postavka predstavlja imetja ECB v obliki posebnih pravic črpanja (SDR) in je na dan 31. decembra 2023 znašala 2.083 milijonov EUR (2022: 1.759 milijonov EUR). Izhaja iz prostovoljnega trgovalnega dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o kupoprodaji posebnih pravic črpanja, po katerem je ta pooblaščen, da v imenu ECB prodaja ali kupuje posebne pravice črpanja za eure v okviru najnižje in najvišje ravni imetij. Posebne pravice črpanja se v računovodske namene obravnavajo kot tuja valuta (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Imetja posebnih pravic črpanja so se v letu 2023 povečala predvsem zaradi transakcije, ki je bila izvedena na podlagi zgornjega prostovoljnega trgovalnega dogovora.

Pojasnilo št. 2.2 – Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Ti dve postavki obsegata stanja pri bankah in posojila v tuji valuti ter naložbe v vrednostne papirje, izražene v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih.

Skupna vrednost teh postavk se je v letu 2023 povečala predvsem zaradi prihodkov med letom, ki so v glavnem izhajali iz dolarskega portfelja. Poleg tega je Hrvatska narodna banka ob sprejetju enotne valute na Hrvaškem 1. januarja 2023 v ECB prenesla devizne rezerve v ameriških dolarjih v vrednosti 544 milijonov EUR. Vendar pa se je skupno povečanje skoraj v celoti izravnalo z depreciacijo ameriškega dolarja in japonskega jena v razmerju do eura.

Neto devizna imetja ECB^[35] so bila naslednja:

V letu 2023 ni bilo posegov na deviznem trgu.

Pojasnilo št. 3 – Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka vključevala salde tekočih računov pri rezidentih euroobmočja v višini 17 milijonov EUR (2022: 12 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 4 – Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 4.1 – Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka vključevala vrednostne papirje, ki jih je ECB pridobila v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).

Eurosistem je do konca februarja 2023^[36] še naprej v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP.^[37] Zatem se je portfelj tega programa zmanjševal postopno in predvidljivo. Do konca junija 2023 se je v povprečju zmanjševal za 15 milijard EUR na mesec, saj Eurosistem ni ponovno investiral vseh glavnic zapadlih vrednostnih papirjev. Junija 2023 je Svet ECB sklenil,^[38] da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023. Zatem se je portfelj tega programa zmanjševal zaradi zapadlosti vrednostnih papirjev.

Kar zadeva program PEPP,^[39] je Eurosistem še naprej v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih tekom leta. Svet ECB namerava^[40] glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava portfelj programa zmanjševati za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec in ob koncu tega leta prenehati s ponovnim investiranjem. Poleg tega bo unovčenja iz programa PEPP še naprej ponovno investiral fleksibilno, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve (glej »Vrednostni papirji« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB, ter njihova tržna vrednost^[41] (ki ni evidentirana v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida in je navedena samo za primerjavo) sta bili naslednji:

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev v imetju ECB se je tekom leta spremenila, kot sledi:

Svet ECB redno ocenjuje finančna tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, ki so v imetju ECB v okviru omenjenih programov.

V ta namen se letno izvajajo preizkusi oslabitve, v katerih se uporabijo podatki ob koncu leta, odobri pa jih Svet ECB. V teh preizkusih se kazalniki oslabitve ocenijo za vsak program posebej. V primerih, v katerih so zabeleženi kazalniki oslabitve, se opravijo dodatne analize, s katerimi se potrdi, da oslabitveni dogodek ni prizadel gotovinskega toka vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov letošnjih preizkusov oslabitve ECB pri vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike v letu 2023 ni zabeležila nobene izgube.

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev v imetju Eurosistema je bila naslednja:

Pojasnilo št. 5 – Terjatve znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 5.1 – Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka vključuje terjatve ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in je na dan 31. decembra 2023 znašala 125.378 milijonov EUR (2022: 125.763 milijonov EUR). Obrestovanje teh terjatev se izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja (glej pojasnilo št. 23.2 »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 6 – Druga sredstva

Pojasnilo št. 6.1 – Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Ta sredstva so obsegala naslednje postavke:

Kar zadeva glavno stavbo ECB in poslovne stavbe s pravico do uporabe, je bil na podlagi podatkov ob koncu leta izveden preizkus oslabitve in zabeležena ni bila nobena izguba zaradi oslabitve.

Pojasnilo št. 6.2 – Druga finančna sredstva

To postavko sestavlja predvsem portfelj lastnih sredstev ECB, v katerem so večinoma naložbe vplačanega kapitala ECB ter zneski v splošnem rezervnem skladu in zneski v rezervaciji za finančna tveganja. Vključuje tudi 3.211 delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) z nabavno vrednostjo 42 milijonov EUR in druge tekoče račune v eurih.

Ta postavka je bila sestavljena iz naslednjih komponent:

Neto povečanje v tej postavki v letu 2023 je bilo predvsem posledica (i) ponovnega investiranja obrestnih prihodkov, ustvarjenih v portfelju lastnih sredstev ECB, in (ii) povečanja tržne vrednosti vrednostnih papirjev v eurih, ki jih ima ECB v tem portfelju.

Pojasnilo št. 6.3 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje predvsem spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2023 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Spremembe v vrednotenju so znašale 552 milijonov EUR (2022: 783 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na ta datum (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 6.4 – Aktivne časovne razmejitve

Ta postavka je obsegala naslednje komponente:

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka vključevala natečene obresti od terjatev do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi s stanji v sistemu TARGET za december 2023 (glej pojasnilo št. 12.2 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«) ter natečene obresti od terjatev ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema za zadnje četrtletje 2023 (glej pojasnilo št. 5.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2024.

Obsegala je tudi natečene kuponske obresti od vrednostnih papirjev, vključno z obrestmi, plačanimi ob nakupu (glej pojasnilo št. 2.2 »Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«, pojasnilo št. 4 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih« ter pojasnilo št. 6.2 »Druga finančna sredstva«).

Neplačani prihodki, povezani z nadzorniškimi nalogami, ustrezajo nadomestilom za nadzor, ki bodo prejeta za leto 2023. Ta znesek bo zbran v letu 2024 (glej pojasnilo št. 26 »Neto prihodki/odhodki iz provizij«).^[42]

Preostali del te postavke je obsegal predvsem (i) natečene obrestne prihodke od drugih finančnih instrumentov, (ii) neplačane prihodke od projektov in storitev ESCB (glej pojasnilo št. 28 »Drugi prihodki«) in (iii) raznovrstna predplačila.

Pojasnilo št. 6.5 – Razno

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka znašala 88 milijonov EUR (2022: 438 milijonov EUR). Vključevala je raznovrstna stanja v višini 60 milijonov EUR (2022: 90 milijonov EUR), ki so obsegala predvsem terjatve v zvezi s projekti in storitvami ESCB (glej pojasnilo št. 28 »Drugi prihodki«) ter stanja v zvezi z vračilom plačanega davka na dodano vrednost.

Vključevala je tudi stanja v višini 28 milijonov EUR (2022: 349 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele 31. decembra 2023 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 7 – Bankovci v obtoku

Ta postavka vključuje delež ECB (8%) v skupni količini eurobankovcev v obtoku (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«), ki je na dan 31. decembra 2023 znašal 125.378 milijonov EUR (2022: 125.763 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 8 – Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Centralne banke Eurosistema imajo možnost, da kot zavarovanje v operacijah posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, sprejemajo tudi gotovino, ne da bi jo morale ponovno investirati. Te operacije v primeru ECB izvajajo specializirane institucije.

Na dan 31. decembra 2023 je vrednost nedospelih tovrstnih transakcij posojanja na podlagi gotovinskega zavarovanja, ki se izvajajo s kreditnimi institucijami euroobmočja, znašala 4.699 milijonov EUR (2022: 17.734 milijonov EUR). Gotovina, prejeta kot zavarovanje, je bila prenesena na račune TARGET. Ker je gotovina ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).^[43]

Pojasnilo št. 9 – Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 9.1 – Država

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka znašala 143 milijonov EUR (2022: 48.520 milijonov EUR) in je vključevala vloge Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). V skladu s členom 21 Statuta ESCB lahko ECB nastopa kot fiskalni agent za institucije, organe, urade ali agencije Unije, institucionalne enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, druge osebe javnega prava ali javna podjetja držav članic.

Pojasnilo št. 9.2 – Druge obveznosti

Ta postavka vključuje stanja podsistemov euroobmočja,^[44] ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB. Na dan 31. decembra 2023 so znašala 20.479 milijonov EUR (2022: 15.343 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 10 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih

Ta postavka je obsegala naslednje komponente:

Na dan 31. decembra 2023 so bile največji del te postavke vloge, ki jih ECB v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo sprejema v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 21 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Vključevala je tudi stanja iz nedospelih transakcij posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, ki so bile izvedene s kreditnimi institucijami zunaj euroobmočja, pri čemer je bila kot zavarovanje prejeta gotovina in prenesena na račune v sistemu TARGET (glej pojasnilo št. 8 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih«).

Vključevala je tudi stanja v sistemu TARGET, ki so jih imele nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in stanja, ki so jih imeli podsistemi zunaj euroobmočja, povezani s sistemom TARGET prek komponente TARGET-ECB. Ta stanja so se v letu 2023 zmanjšala zaradi zmanjšanja stanj podsistemov zunaj euroobmočja.

Preostanek te postavke je bilo stanje, ki je nastalo na podlagi stalnega dogovora o povratnih valutnih zamenjavah z ameriško centralno banko. V okviru tega dogovora ECB od centralne banke Federal Reserve Bank of New York s transakcijo zamenjave prejme ameriške dolarje s ciljem, da bi nasprotnim strankam Eurosistema ponudila kratkoročno financiranje v ameriških dolarjih. Hkrati ECB izvede verižne transakcije zamenjave z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, ki pridobljena sredstva uporabijo za operacije povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, ki jih z nasprotnimi strankami Eurosistema izvedejo v obliki povratnih transakcij. Zaradi verižnih transakcij zamenjave nastanejo stanja znotraj Eurosistema med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja. Poleg tega zaradi transakcij zamenjave, izvedenih s centralno banko Federal Reserve Bank of New York in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, nastanejo tudi terminske terjatve in obveznosti, ki se evidentirajo na zabilančnih računih (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«).

Pojasnilo št. 11 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 11.1 – Depoziti, stanja in druge obveznosti

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka obsegala obveznost v tuji valuti do nerezidenta euroobmočja v višini 24 milijonov EUR (2022: 0), ki je nastala v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 12 – Obveznosti znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 12.1 – Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv

To so obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, ko so se banke pridružile Eurosistemu. V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB se ti prispevki določijo sorazmerno z deležem nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB. Te obveznosti so se povečale zaradi prenosa deviznih rezerv s strani centralne banke Hrvatska narodna banka ob uvedbi enotne valute na Hrvaškem.

Terjatev centralne banke Hrvatska narodna banka je bila določena v višini 327 milijonov EUR, s čimer je bilo zagotovljeno, da je razmerje med to terjatvijo in skupno terjatvijo nacionalnih centralnih bank drugih držav članic, ki so uvedle euro, enako razmerju med utežjo centralne banke Hrvatska narodna banka v ključu za vpis kapitala ECB in skupno utežjo drugih sodelujočih nacionalnih centralnih bank v tem ključu. Razlika med terjatvijo in vrednostjo prenesenih sredstev (glej pojasnilo št. 1 »Zlato in terjatve v zlatu« in št. 2.2 »Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«) je bila v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB obravnavana kot del prispevka centralne banke Hrvatska narodna banka k rezervam in rezervacijam, ki so enakovredne rezervam ECB na dan 31. decembra 2022 (glej pojasnili št. 14 »Rezervacije« in št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Te obveznosti se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da odraža ničelno stopnjo donosa zlata (glej pojasnilo št. 23.3 »Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami«).

Pojasnilo št. 12.2 – Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Ta postavka je v letu 2023 vključevala predvsem stanja v sistemu TARGET, ki so jih imele nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Povečanje neto obveznosti v sistemu TARGET je predvsem posledica denarnih odlivov zaradi (i) nižjih vlog Evropskega mehanizma za stabilnost in Evropske družbe za finančno stabilnost (glej pojasnilo št. 9.1 »Širša država«), (ii) manjših stanj podsistemov euroobmočja, ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«), in (iii) zmanjšanja gotovine, prejete kot zavarovanje v zvezi s posojanjem vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programov PSPP in PEPP, (glej pojasnilo št. 8 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«). Vpliv teh dejavnikov so deloma izravnali predvsem denarni prilivi zaradi zapadlosti vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov APP in PEPP, ki so bili poravnani prek računov v sistemu TARGET (glej pojasnilo št. 4 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih«).

Obrestovanje pozicij, ki jih imajo nacionalne centralne banke Eurosistema v sistemu TARGET do ECB, z izjemo stanj, ki izhajajo iz verižnih transakcij zamenjave v povezavi z operacijami povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, se izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja.

Druge obveznosti znotraj Eurosistema so obsegale predvsem vloge, ki jih ECB v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo sprejema v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 21 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Pojasnilo št. 13 – Druge obveznosti

Pojasnilo št. 13.1 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje predvsem spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2023 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Spremembe v vrednotenju so znašale 68 milijonov EUR (2022: 430 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na ta datum (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 13.2 – Pasivne časovne razmejitve

Ta postavka je obsegala naslednje komponente:

Na dan 31. decembra 2023 sta bili glavni komponenti v tej postavki natečene obresti od stanj v sistemu TARGET2, ki pripadajo nacionalnim centralnim bankam, za december 2023 (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 12.2 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«) ter natečene obresti, plačljive nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za leto 2023 iz naslova njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, prenesenimi na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2024.

Postavka je obsegala tudi natečene obresti od vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta (glej pojasnilo št. 9.1 »Širše opredeljena država«, pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 12.2 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«).

Preostanek te postavke so bile predvsem (i) natečene obresti od stanj podsistemov euroobmočja, ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB (glej pojasnilo št. 9.2 »Druge obveznosti«), (ii) razne časovne razmejitve in odloženi prihodki ter (iii) natečene obresti od gotovine, prejete kot zavarovanje v okviru operacij posojanja vrednostnih papirjev ECB (glej pojasnilo št. 8 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 13.3 – Razno

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka znašala 1.401 milijon EUR (2022: 1.562 milijonov EUR). Vključevala je stanja v višini 635 milijonov EUR (2022: 974 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele 31. decembra 2023 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Postavka vključuje tudi obveznost iz najema v višini 117 milijonov EUR (2022: 141 milijonov EUR) (glej »Najemi« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Poleg tega ta postavka vključuje neto obveznost ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih^[45] in članov Izvršilnega odbora ECB ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB. Vključene so tudi odpravnine za zaposlene ECB.

Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB

Bilanca stanja
Zneski, ki so bili v bilanci stanja pod postavko »Razno« (obveznosti) priznani v zvezi s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki ter odpravninami zaposlenih,^[46] so bili naslednji:

V letu 2023 je sedanja vrednost obveze do zaposlenih v višini 2.458 milijonov EUR (2022: 1.947 milijonov EUR) vključevala zaslužke, ki se financirajo brez skladov, v višini 278 milijonov EUR (2022: 233 milijonov EUR) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov razen pokojnin ter iz naslova drugih dolgoročnih zaslužkov. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do članov Izvršilnega odbora in do članov Nadzornega odbora v višini 35 milijonov EUR (2022: 31 milijonov EUR) se nanaša izključno na sistem financiranja brez skladov, ki velja za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke.

Ponovna izmera neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov je v bilanci stanja pripoznana pod postavko obveznosti »Računi prevrednotenja«. Dobiček zaradi ponovne izmere pod to postavko obveznosti je v letu 2023 znašal 238 milijonov EUR (2022: 369 milijonov EUR) (glej pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Spremembe v obvezi za določene zaslužke, sredstvih programa in rezultatih ponovne izmere
Spremembe v sedanji vrednosti obveze za določene zaslužke so bile naslednje:

Skupna izguba zaradi ponovne izmere obveze za določene zaslužke v višini 331 milijonov EUR je v letu 2023 nastala predvsem zaradi znižanja diskontne stopnje, ki je bila uporabljena pri aktuarskem vrednotenju, s 3,9% v letu 2022 na 3,4% v letu 2023.

Spremembe v pošteni vrednosti sredstev programa za zaposlene v stebru z določenimi zaslužki so bile naslednje:

Dobiček zaradi ponovne izmere sredstev programa v letu 2023 je bil posledica dejstva, da je bil dejanski donos enot sklada višji od predvidenih obrestnih prihodkov od sredstev programa, ki so temeljili na predpostavki o diskontni stopnji 3,9%.

Spremembe rezultatov ponovne izmere so bile naslednje:

Izkaz poslovnega izida
Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida, so naslednji:

Zneski, pripoznani v izkazu poslovnega izida za stroške sprotnega službovanja, obrestne stroške od obveze in obrestne prihodke od sredstev programa, se ocenijo z uporabo stopenj, ki so bile uporabljene v preteklem letu. Diskontna stopnja, uporabljena za aktuarsko vrednotenje, se je z 1,3% v letu 2021 zvišala na 3,9% v letu 2022, kar je leta 2023 privedlo do (i) nižjih stroškov sprotnega službovanja, (ii) višjih obrestnih stroškov od obveze in (iii) višjih obrestnih prihodkov od sredstev programa.

Ponovne izmere drugih dolgoročnih zaslužkov in odpravnin se pripoznajo v izkazu poslovnega izida tekočega leta v skladu s stopnjami, ki se uporabljajo za vrednotenje. Zato je zaradi nižje diskontne stopnje v višini 3,4%, ki je bila uporabljena za aktuarsko vrednotenje ob koncu leta 2023, nastala izguba zaradi ponovne izmere, ki se pripozna v tem letu.

Glavne predpostavke
Pri vrednotenju postavk iz tega pojasnila so neodvisni aktuarji uporabili predpostavke, ki jih je za namene računovodstva in razkritja sprejel Izvršilni odbor. Glavne predpostavke, uporabljene za izračun obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov in drugih dolgoročnih zaslužkov, so bile naslednje:

Pojasnilo št. 14 – Rezervacije

Na dan 31. decembra 2023 je ta postavka znašala 67 milijonov EUR (2022: 69 milijonov EUR). Ob koncu leta 2022 je ta postavka vključevala tudi rezervacijo za finančna tveganja v višini 6.566 milijonov EUR. Ob uvedbi enotne valute na Hrvaškem je Hrvatska narodna banka k rezervaciji za finančna tveganja s 1. januarjem 2023^[47] prispevala 53 milijonov EUR, tako da se je rezervacija povečala na 6.620 milijonov EUR.

Velikost in nadaljnja potrebnost rezervacije za finančna tveganja se ugotavljata letno na podlagi ocene ECB o izpostavljenosti finančnim tveganjem in z upoštevanjem širokega nabora dejavnikov. Velikost rezervacije skupaj s splošnim rezervnim skladom ne sme preseči vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja. Namen te rezervacije je, da se uporabi v obsegu, ki je po mnenju Sveta ECB potreben za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem. Ob koncu leta 2023 je bila ta rezervacija v celoti sproščena za pokritje izgub, ki so nastale zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem, tako da je izguba ECB za poslovno leto znašala 1.266 milijonov EUR. Te izgube so nastale predvsem zaradi zvišanja obrestne mere, ki jo Eurosistem uporablja v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja, kar je povzročilo precejšnje obrestne odhodke od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET (glej pojasnilo št. 23.4 »Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki«).

Zaradi popolne sprostitve rezervacije za finančna tveganja je njena velikost 31. decembra 2023 znašala nič. Svet ECB se v kontekstu letne presoje lahko odloči, da bo rezervacijo ponovno napolnil, ko bo ECB spet ustvarjala dobiček.

Pojasnilo št. 15 – Računi prevrednotenja

Ta postavka vključuje predvsem stanja prevrednotenja, ki izhajajo iz nerealiziranega dobička od sredstev, obveznosti in zabilančnih instrumentov (glej »Priznavanje prihodkov«, »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti«, »Vrednostni papirji« in »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Vključuje tudi ponovno izmero neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (glej »Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Računi prevrednotenja so se v letu 2023 zvišali predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih. Poleg tega je ob uvedbi enotne valute na Hrvaškem centralna banka Hrvatska narodna banka 1. januarja 2023 k tem stanjem prispevala 296 milijonov EUR. To povečanje je deloma izravnalo zmanjšanje računov prevrednotenja v tuji valuti predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja in japonskega jena v razmerju do eura.

Pri prevrednotenju ob koncu leta so bili uporabljeni naslednji tečaji:

Pojasnilo št. 16 – Kapital in rezerve

Pojasnilo št. 16.1 – Kapital

Vpisani kapital ECB znaša 10.825 milijonov EUR.

Hrvaška je 1. januarja 2023 uvedla euro. V skladu s členom 48.1 Statuta ESCB je Hrvatska narodna banka 1. januarja 2023 vplačala 69 milijonov EUR,^[48] kar je predstavljalo preostanek njenega vpisanega kapitala ECB. Posledično se je vplačani kapital ECB povečal z 8.880 milijonov EUR na dan 31. decembra 2022 na 8.948 milijonov EUR na dan 1. januarja 2023, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Nacionalne centralne banke euroobmočja so svoj delež vpisanega kapitala vplačale v celoti.

Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja morajo kot svoj prispevek k stroškom poslovanja ECB vplačati 3,75% svojega deleža vpisanega kapitala. Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja niso upravičene do udeležbe v razdeljivem dobičku ECB in niso dolžne kriti morebitnih izgub ECB.

2.5 Zabilančni instrumenti

Pojasnilo št. 17 – Programi posojanja vrednostnih papirjev

ECB ima v okviru upravljanja lastnih sredstev sklenjen sporazum o programu posojanja vrednostnih papirjev, v skladu s katerim specializirana institucija v imenu ECB sklepa transakcije posojanja vrednostnih papirjev.

Poleg tega je ECB v skladu s sklepi Sveta ECB dala na voljo za posojanje vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike.^[49]

Operacije posojanja vrednostnih papirjev se evidentirajo na zabilančnih računih, razen če se te operacije ne izvajajo z gotovinskim zavarovanjem, ki ob koncu leta ostane neinvestirano.^[50] Stanje operacij posojanja vrednostnih papirjev je na dan 31. decembra 2023 znašalo 32.791 milijonov EUR (2022: 11.569 milijonov EUR). Od tega zneska je bilo 26.577 milijonov EUR (2022: 6.637 milijonov EUR) povezanih s posojanjem vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Pojasnilo št. 18 – Terminske pogodbe na obrestno mero v tuji valuti

Nedospele so bile naslednje devizne transakcije, izkazane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 19 – Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Nedospele so bile naslednje devizne transakcije, izkazane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 20 – Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti

Upravljanje deviznih rezerv
Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti so se izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Nedospele terjatve in obveznosti iz teh transakcij, izkazane po deviznih tečajih ob koncu leta, so bile naslednje:

Dogovori o zamenjavah za povečevanje likvidnosti
ECB je članica mreže centralnih bank, ki sodelujejo v valutnih zamenjavah, in ima vzpostavljene vzajemne dogovore o zamenjavah s centralnimi bankami Kanade, Združenega kraljestva, Japonske, ZDA in Švice. Ima tudi vzajemen sistem valutnih zamenjav s kitajsko centralno banko. Ti dogovori o zamenjavah omogočajo zagotavljanje (i) likvidnosti bankam v euroobmočju v vseh valutah zgoraj navedenih centralnih bank ali (ii) eurske likvidnosti finančnim institucijam v jurisdikcijah zgornjih centralnih bank. Poleg tega so dogovori o zamenjavah vzpostavljeni tudi s centralnimi bankami Danmarks Nationalbank, Narodowy Bank Polski in Sveriges riksbank za zagotavljanje eurske likvidnosti finančnim institucijam v njihovih jurisdikcijah. Namen teh dogovorov je zadovoljiti likvidnostne potrebe, če se pojavijo, da bi se preprečile motnje na trgu in čim bolj zmanjšala tveganje prelitja negativnih učinkov na finančne trge in gospodarstva v euroobmočju.^[51]

Terjatve in obveznosti v ameriških dolarjih z datumom zapadlosti v letu 2024 so nastale z zagotavljanjem likvidnosti v ameriških dolarjih nasprotnim strankam Eurosistema (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 21 – Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

V letu 2023 je bila ECB še naprej odgovorna za upravljanje računov in obdelavo plačil v zvezi z operacijami najemanja in dajanja posojil v EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo in sporazuma o posojilih Grčiji.

V odziv na pandemijo COVID-19 je EU v letu 2022 dajala posojila državam članicam v okviru instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Ta instrument je 31.decembra 2022 prenehal biti na voljo, vendar so izdaje iz tega naslova vključevale obveznice z zapadlostjo od 5 do 30 let. EU je v letu 2023 še naprej zagotavljala tudi financiranje v obliki nepovratne finančne pomoči in podpore v obliki posojil državam članicam v okviru programa »EU naslednje generacije« (NGEU), ki je bil vzpostavljen za podporo gospodarskemu okrevanju v EU ter za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda evropskega gospodarstva. Leta 2023 je EU zagotovila tudi pomoč Ukrajini v obliki posojil prek novega instrumenta makrofinančne pomoči (MFA +). ECB je podpirala Evropsko komisijo pri izvajanju operacij za zgoraj navedene instrumente.

Leta 2023 je ECB obdelala plačila v zvezi z vsemi zgoraj omenjenimi operacijami.

Pojasnilo št. 22 – Pogojne obveznosti iz nerešenih pravnih sporov

Zoper ECB so bile vložene tožbe v zvezi z izvajanjem nadzorniških funkcij nad banko Banca Carige S.p.A. (Banca Carige). V eni od teh tožb delničarji banke Banca Carige od ECB zahtevajo finančno nadomestilo za škodo, ki naj bi jo utrpeli zaradi različnih ukrepov, ki jih je sprejela ECB v okviru izvajanja nadzornih funkcij nad banko Banca Carige, in sicer tako zaradi neukrepanja kot tudi zaradi škodljivega ukrepanja. V odločitvi o tej zadevi se bo med drugim upošteval tudi končni izid drugih s tem povezanih primerov. V enem od njih je Splošno sodišče EU v sodbi z dne 12. oktobra 2022 presodilo, da odločitev ECB, da za banko Banca Carige uvede začasno upravljanje, po italijanski zakonodaji nima ustrezne pravne podlage. V skladu s tem je Splošno sodišče razglasilo ničnost sklepa ECB o uvedbi začasnega upravljanja banke Banca Carige in sklepa o prvem podaljšanju obdobja začasnega upravljanja v letu 2019. Vendar je ECB zoper sodbo Splošnega sodišča vložila pritožbo pred Sodiščem EU, ki to sodbo lahko še vedno razveljavi. Poleg tega se trenutno izpodbijata še dva sklepa ECB o podaljšanju začasnega upravljanja v okviru ničnostne tožbe, ki še ni rešena.

2.6 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Pojasnilo št. 23 – Neto obrestni prihodki

Pojasnilo št. 23.1 – Obrestni prihodki od deviznih rezerv

Ta postavka vključuje obrestne prihodke, brez obrestnih odhodkov, od neto deviznih rezerv ECB.

Neto obrestni prihodki/odhodki po vrsti instrumenta so naslednji:

Neto obrestni prihodki/odhodki po tuji valuti so bili naslednji:

Pojasnilo št. 23.2 – Obrestni prihodki, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka obsega obrestne prihodke od 8-odstotnega deleža ECB v celotnem obsegu izdanih eurobankovcev (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 5.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). Obrestni prihodki so v letu 2023 znašali 4.817 milijonov EUR (2022: 736 milijonov). Ti prihodki so se povečali zaradi višje povprečne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 (2023: 3,8%, 2022: 0,6%).

Pojasnilo št. 23.3 – Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

V tej postavki so prikazane obresti, plačane nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za njihove terjatve iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). Obrestni odhodki so v letu 2023 znašali 1.335 milijonov EUR (2022: 201 milijon). To obrestovanje se je povečalo zaradi višje povprečne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 (2023: 3,8%, 2022: 0,6%).

Pojasnilo št. 23.4 – Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki

Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki so bili naslednji:

Pojasnilo št. 24 – Realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij

Realizirani dobiček in izguba iz finančnih operacij sta bila naslednja:

Neto realizirana izguba iz cenovnih sprememb obsega realizirani dobiček in izgubo od vrednostnih papirjev in terminskih pogodb na obrestno mero. Neto realizirana izguba iz cenovnih sprememb v letu 2023 je nastala predvsem zaradi računovodske obravnave amortizacije premij in diskontov v zvezi z odplačili vrednostnih papirjev v programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP).^[52]

Realizirani dobiček in izguba iz finančnih operacij po valutah in četrtletjih sta prikazana spodaj:

Pojasnilo št. 25 – Delni odpis finančnih sredstev in pozicij

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij so bili naslednji:

Leta 2023 se je tržna vrednost večjega števila vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju in portfelju lastnih sredstev znižala skladno z zvišanjem njihove donosnosti. To je privedlo do nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb vrednostnih papirjev ob koncu leta. Leta 2022 so bile izgube bistveno večje, saj se je odgovarjajoča donosnost precej povečala, zaradi česar se je ob koncu leta močno zmanjšala tržna vrednost večine vrednostnih papirjev v teh portfeljih.

Pojasnilo št. 26 – Neto prihodki/odhodki iz provizij

Prihodke v tej skupini predstavljajo predvsem nadomestila za nadzor. Odhodki izhajajo predvsem iz skrbniških provizij.

Prihodki in izdatki v zvezi z nadzorniškimi nalogami
Prihodke v zvezi z bančnim nadzorom sestavljajo predvsem prihodki iz nadomestil za nadzor. ECB nadzorovanim subjektom zaračunava letno nadomestilo, da bi si povrnila izdatke, ki jih ima z izvajanjem nadzorniških nalog. Na podlagi dejanskih letnih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2023 znašal 654 milijonov EUR (2022: 594 milijonov EUR).

Znesek, ki se zaračuna za nadomestila za nadzor, se določi tako, da se dejanski letni izdatki prilagodijo za zneske, ki so bili vrnjeni posameznim bankam ali so bili prejeti od njih za prejšnja obdobja, ter za druge relevantne zneske, med drugim prejete zamudne obresti.^[53] Ob upoštevanju prilagoditve zaradi zamudnih obresti in neto vračil posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil so letna nadomestila za nadzor, ki bodo zaračunana nadzorovanim subjektom za leto 2023, skoraj enaka znesku dejanskih letnih izdatkov v višini 654 milijonov EUR^[54] (glej pojasnilo št. 6.4 »Aktivne časovne razmejitve«). Individualna nadomestila za nadzor bodo zaračunana v drugem četrtletju 2024.^[55]

ECB ima tudi pravico, da nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo veljavne bančne zakonodaje EU na področju bonitetnih zahtev (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB), naloži upravne kazni. S tem povezani prihodki se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, prav tako se ne upoštevajo morebitna vračila takšnih kazni nadzorovanim subjektom, če se prejšnja odločitev o sankcijah spremeni ali razveljavi. Namesto tega se zadevni zneski evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2023 so prihodki od kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 18 milijonov EUR (2022: 12 milijonov EUR).

Prihodki ECB za nadzorniške naloge so bili tako naslednji:

Izdatki, povezani z bančnim nadzorom, nastajajo z neposrednim nadzorom pomembnih subjektov, s pregledom nad nadzorom manj pomembnih subjektov ter z izvajanjem horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Sestavljajo jih neposredni izdatki v zvezi z nadzorno funkcijo ECB ter relevantni izdatki podpornih služb, ki za izvajanje nadzorniških nalog ECB prispevajo naslednje storitve: upravljanje prostorov in objektov, kadrovske vire, informacijsko tehnologijo (IT), pravno službo, revizijsko službo in administracijo, stike z javnostjo, prevajanje in druge dejavnosti.

Dejanski izdatki, povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor v letu 2023, so znašali 654 milijonov EUR (2022: 594 milijonov EUR). K splošnemu povečanju so v letu 2023 največ prispevali višji stroški dela. V prejšnjem letu so stroške dela zmanjšali aktuarski dobički, upoštevani v zvezi z drugimi dolgoročnimi zaslužki, zaradi precej višje diskontne stopnje, ki se je uporabljala za aktuarsko vrednotenje ob koncu leta 2022.^[56] Poleg tega so se stroški dela povečali zaradi večjega povprečnega števila zaposlenih, ki so v ECB delali na področju bančnega nadzora, in zaradi prilagoditve plač. K splošnemu povečanju izdatkov v zvezi z nadzorniškimi nalogami je poleg višjih stroškov dela prispevala tudi vrnitev na polno raven aktivnosti v bančnem nadzoru po pandemiji.

Pojasnilo št. 27 – Prihodki iz delnic in udeležb v drugih družbah

Pod to postavko so prikazane v letu 2023 prejete dividende v višini 1 milijon EUR (2022: 1 milijon EUR) od delnic, ki jih ima ECB v Banki za mednarodne poravnave (BIS) (glej pojasnilo št. 6.2 »Druga finančna sredstva«).

Pojasnilo št. 28 – Drugi prihodki

Drugi prihodki so v letu 2023 znašali 72 milijonov EUR (2022: 61 milijonov EUR) in so izhajali predvsem iz prispevkov sodelujočih nacionalnih centralnih bank k stroškom ECB v zvezi s skupnimi projekti in storitvami Eurosistema.

Pojasnilo št. 29 – Stroški dela

Stroški dela so bili naslednji:

Povprečno število zaposlenih, izraženo kot ekvivalent polnega delovnega časa,^[57] je bilo 4.222 (2022: 4.136), od katerih je bilo 380 vodstvenih delavcev (2022: 373).

Plače in nadomestila so se zvišali zaradi višjega povprečnega števila zaposlenih v ECB, predvsem na področju bančnega nadzora, ter zaradi prilagoditve plač. To povečanje so deloma izravnali nižji stroški iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, kar je bilo predvsem posledica višje diskontne stopnje, ki je bila v aktuarskem vrednotenju uporabljena za izpeljavo stroškov sprotnega službovanja za leto 2023^[58] (glej pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Plačila Izvršilnemu odboru in Nadzornemu odboru
Člani Izvršilnega odbora ter tisti člani Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, prejmejo osnovno plačo ter dodatek za bivanje. Predsednici oz. predsedniku je namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. Člani Izvršilnega odbora in predsednik Nadzornega odbora prejmejo tudi nadomestilo za reprezentančne stroške. V skladu s Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki so člani obeh odborov lahko upravičeni do dodatka za vzdrževane družinske člane, dodatka za šolanje otrok in drugih dodatkov, odvisno od individualnih okoliščin. Plače so obdavčene z davkom v korist EU, od njih pa se obračuna tudi odbitek v zvezi s prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo ter nezgodno zavarovanje. Nadomestila niso obdavčena in se ne upoštevajo pri izračunu pokojnine.

V letu 2023 je bila osnovna plača članov Izvršilnega odbora ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB (tj. brez predstavnikov nacionalnih nadzornikov), naslednja:^[59]

Skupni obseg nadomestil, izplačanih članom obeh odborov, in prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje v njihovem imenu so znašali 1.169.703 EUR (2022: 1.110.618 EUR).

Nekdanji člani obeh odborov lahko prejemajo prehodna plačila še omejeno obdobje po koncu svojega mandata. V letu 2023 so ta plačila, s tem povezani dodatki ter prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje nekdanjih članov obeh odborov znašali 365.864 EUR (2022: 742.892 EUR). Ta plačila so se zmanjšala predvsem zato, ker jih je v letu 2023 prejemalo manj nekdanjih članov odborov kot leta 2022.

Plačila v zvezi s pokojninami, vključno s pozaposlitvenimi dodatki, ter prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje za nekdanje člane obeh odborov in njihove vzdrževane člane so znašali 2.670.313 EUR (2022: 1.095.737 EUR).^[60] Leta 2023 je ta znesek vključeval plačilo pavšalnega zneska ob upokojitvi nekdanjega člana odbora namesto prihodnjih plačil pokojnine.

Pojasnilo št. 30 – Administrativni stroški

Administrativni stroški so bili naslednji:

Skupno povečanje administrativnih stroškov v letu 2023 je bilo predvsem posledica (i) višjih izdatkov za zunanje svetovalne storitve v zvezi z vzdrževanjem IT sistemov in Eurosistemovimi projekti (»Zunanje storitve«), (ii) vrnitve na polno raven aktivnosti po pandemiji, zlasti v bančnem nadzoru, ter (iii) vpliva inflacije. Zadnja dva dejavnika sta vplivala na različne izdatke, evidentirane v tej postavki.

Pojasnilo št. 31 – Storitve tiskanja bankovcev

V letu 2023 so ti izdatki znašali 9 milijonov EUR (2022: 9 milijonov EUR). Nastali so predvsem zaradi čezmejnega prevoza eurobankovcev med tiskarnami in nacionalnimi centralnimi bankami, dostave novih bankovcev in premikov bankovcev med nacionalnimi centralnimi bankami s presežkom oz. pomanjkanjem bankovcev. Te stroške centralno pokriva ECB.

2.7 Dogodki po datumu bilance stanja

Pojasnilo št. 32 – Petletna prilagoditev kapitalskega ključa ECB

V skladu s členom 29 Statuta ESCB se uteži, določene nacionalnim centralnim bankam za vpis kapitala ECB, prilagodijo vsakih pet let.^[61] Peta takšna prilagoditev od ustanovitve ECB je bila opravljena 1. januarja 2024, kot sledi:

Vpliv na vplačani kapital ECB
Zaradi skupnega zmanjšanja (za 0,2200 odstotne točke) uteži nacionalnih centralnih bank euroobmočja (z vpisi, vplačanimi v celoti) v vpisanem kapitalu ECB v višini 10.825 milijonov EUR ter enakovrednega povečanja uteži nacionalnih centralnih bank zunaj euroobmočja (ki vplačajo le 3,75% svojih vpisov), se je vplačani kapital ECB 1. januarja 2024 skupno zmanjšal za 23 milijonov EUR.

Vpliv na terjatve nacionalnih centralnih bank, enakovredne prenosu deviznih rezerv na ECB
V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB se prispevki nacionalnih centralnih bank k prenosu deviznih rezerv na ECB določijo sorazmerno z njihovim deležem v vpisanem kapitalu ECB. Ker se je utež nacionalnih centralnih bank euroobmočja (ki so prenesle devizne rezerve na ECB) v vpisanem kapitalu ECB zmanjšala, so bile tudi terjatve iz naslova tega prenosa ustrezno prilagojene. To je na dan 1. januarja 2024 privedlo do znižanja v višini 109 milijonov EUR, ki so bili vrnjeni nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.

2.8 Računovodski izkazi za obdobje 2019–2023

2.8.1 Bilanca stanja

2.8.2 Izkaz poslovnega izida

3 Poročilo neodvisnega revizorja

Predsednici in Svetu
Evropske centralne banke
Frankfurt na Majni

Poročilo o reviziji računovodskih izkazov ECB za leto 2023

Mnenje

Revidirali smo računovodske izkaze Evropske centralne banke (ECB) za leto, končano 31. decembra 2023 – vključene v zaključni račun ECB – ki obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in drugih pojasnjevalnih opomb.

Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja ECB na dan 31. decembra 2023 ter njenega poslovnega izida za tedaj končano leto v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih ECB (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, ki temelji na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34), z vsemi spremembami.

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (MSR). Naše odgovornosti na podlagi teh standardov so podrobneje opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu z nemškimi etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov ter so skladne s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake, potrjujemo, da smo neodvisni od ECB in da smo izpolnili vse druge etične odgovornosti v skladu s temi zahtevami. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše mnenje.

Druge informacije

Za druge informacije, vključene v zaključni račun ECB, je odgovoren Izvršilni odbor ECB (Izvršilni odbor). Druge informacije obsegajo vse informacije, ki so v zaključnem računu ECB, z izjemo računovodskih izkazov ECB in našega revizorjevega poročila.

Naše mnenje o računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila.

V povezavi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi, ali so druge informacije pomembno neskladne z računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne.

Odgovornost Izvršilnega odbora in pristojnih za upravljanje za računovodske izkaze

Izvršilni odbor je odgovoren za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih ECB (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, ki temelji na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34), z vsemi spremembami, ter za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo Izvršilnega odbora potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Izvršilni odbor je pri pripravi računovodskih izkazov odgovoren za oceno sposobnosti ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, za razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem, in za uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo računovodskih izkazov ECB.

Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.

Med načrtovanjem in izvajanjem revidiranja v skladu z MSR uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:

• prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih bodisi zaradi prevare ali napake, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili pomembno napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjih kontrol;
• pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol ECB;
• presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva;
• na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki vzbujajo dvom v sposobnost ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Naši sklepi temeljijo na revizijskih dokazih, pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila;
• ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo in vsebino računovodskih izkazov, vključno z razkritji, in ali računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev.

Pristojne za upravljanje med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah, vključno s pomembnimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.

Frankfurt na Majni, 14. februar 2024

Baker Tilly GmbH & Co. KG
Wirtschaftsprüfungsgesellschaft
(Düsseldorf)

dr. Stefan Wolfgang Fischer Wirtschaftsprüfer

Maria Brück Wirtschaftsprüferin

4 Pojasnilo k razdelitvi dobička/razporeditvi izgube

To pojasnilo ni del računovodskih izkazov ECB za leto 2023.

V skladu s členom 33 Statuta ESCB se čisti dobiček ECB prenese v naslednjem zaporedju:

1. znesek, ki ga določi Svet ECB in ne sme presegati 20% čistega dobička, se prenese v splošni rezervni sklad največ do višine, ki je enaka 100% kapitala;
2. preostali čisti dobiček se razdeli med delničarje ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.^[62]

Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB, po potrebi pa na podlagi sklepa Sveta ECB tudi iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu, in sicer sorazmerno z višino in do višine zneskov, ki so v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB porazdeljeni nacionalnim centralnim bankam.^[63]

Izguba ECB v letu 2023 je po sprostitvi celotne rezervacije za finančna tveganja znašala 1.266 milijonov EUR (2022: nič). Po sklepu Sveta ECB bo izguba prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički.