TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 24. julij 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Inflacija je zdaj na ravni 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Najnovejše informacije so večinoma skladne z našo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Domači cenovni pritiski še naprej popuščajo, rast plač pa se je upočasnila. Gospodarstvo se je v zahtevnemu svetovnem okolju doslej na splošno izkazalo za odporno, kar deloma odraža naša pretekla znižanja obrestnih mer. Vseeno ostaja svetovno okolje izjemno negotovo, zlasti zaradi trgovinskih sporov.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

V prvem četrtletju je bila gospodarska rast višja od pričakovane. Deloma je bila to posledica hitenja podjetij z izvozom pred pričakovanimi zvišanji carin. Vendar pa so rast poganjale tudi močnejša zasebna potrošnja in naložbe.

Zadnje ankete kažejo, da je bila rast tako v predelovalnem kot tudi v storitvenem sektorju na splošno skromna. Obenem podjetja zaradi višjih dejanskih in pričakovanih carin, močnejšega eura in vztrajne geopolitične negotovosti bolj oklevajo z naložbami.

Robusten trg dela, povečevanje realnih dohodkov in trdno finančno stanje zasebnega sektorja še naprej podpirajo potrošnjo. Brezposelnost je maja znašala 6,3%, kar je blizu najnižje ravni od uvedbe eura. Ugodnejši finančni pogoji spodbujajo domače povpraševanje, med drugim tudi na stanovanjskem trgu. Sčasoma bodo rast predvidoma poganjale tudi večje javne naložbe v obrambo in infrastrukturo.

Svet ECB meni, da je v sedanjem geopolitičnem okolju bolj kot kdajkoli prej nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo. Javnofinančne in strukturne politike bi morale prispevati k temu, da bo gospodarstvo bolj produktivno, konkurenčno in odporno. Vlade bi morale dajati prednost strukturnim reformam in strateškim naložbam, ki pospešujejo gospodarsko rast, hkrati pa zagotavljati vzdržnost javnih financ. Pomembno je, da se po jasnem in ambicioznem časovnem načrtu dokončata unija prihrankov in naložb ter bančna unija in da se hitro vzpostavi zakonodajni okvir za morebitno uvedbo digitalnega eura. Svet ECB pozdravlja zavezo Euroskupine za izboljšanje učinkovitosti, kakovosti in sestave javne potrošnje ter podpira prizadevanja evropskih organov za ohranitev vzajemnih koristi svetovne trgovinske menjave.

Inflacija

Medletna inflacija je junija znašala 2,0%, potem ko je bila maja na ravni 1,9%. Cene energentov so se junija zvišale, a so bile še vedno nižje kot pred enim letom. Inflacija v skupini hrane se je rahlo znižala na 3,1%. Blagovna inflacija je malenkostno upadla na 0,5%, medtem ko se je storitvena inflacija z majskih 3,2% v juniju zvišala na 3,3%.

Kazalniki osnovne inflacije so na splošno skladni z našim 2-odstotnim srednjeročnim inflacijskim ciljem. Rast stroškov dela se še naprej umirja. Medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega se je v prvem četrtletju upočasnila na 3,8%, potem ko je četrtletje prej znašala 4,1%. V kombinaciji z močnejšo rastjo produktivnosti je to prispevalo k počasnejši rasti stroškov dela na enoto proizvoda. V prihodnost usmerjeni kazalniki, med drugim tudi plačni kazalnik ECB, ter ankete o plačnih pričakovanjih podjetij, potrošnikov in poklicnih napovedovalcev, kažejo, da se bo rast plač še naprej upočasnjevala.

Kratkoročna inflacijska pričakovanja potrošnikov so tako maja kot tudi junija upadla, in sicer v približno enaki meri, kot so se v prejšnjih mesecih zvišala. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Med glavnimi tveganji so nadaljnje stopnjevanje svetovnih trgovinskih napetosti in s tem povezane negotovosti, kar bi lahko zaviralo izvoz ter zmanjševalo naložbe in potrošnjo. Če bi se poslabšalo zaupanje na finančnih trgih, bi se lahko zaostrili pogoji financiranja, povečal odpor do tveganja ter zmanjšala pripravljenost podjetij in gospodinjstev, da investirajo in trošijo. Pomemben vir negotovosti ostajajo geopolitične napetosti, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu. Nasprotno, če bi se trgovinske in geopolitične napetosti hitro razrešile, bi se gospodarska klima izboljšala in aktivnost pospešila. K rasti bi prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo skupaj z reformami, ki zvišujejo produktivnost. Izboljšanje zaupanja podjetij bi spodbudilo zasebne naložbe.

Inflacijski obeti so bolj negotovi kot običajno, kar je rezultat volatilnih svetovnih trgovinskih razmer. Močnejši euro bi inflacijo lahko znižal bolj, kot je pričakovano. Inflacija bi bila lahko nižja od pričakovane tudi v primeru, če bi se zaradi višjih carin zmanjšalo povpraševanje po izvozu euroobmočja in bi države s presežnimi zmogljivostmi svoj izvoz preusmerile v euroobmočje. Trgovinske napetosti bi lahko povzročile večjo volatilnost in odpor do tveganja na finančnih trgih, kar bi zavrlo domače povpraševanje in s tem znižalo tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se zaradi fragmentacije svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene in zaostrile omejitve zmogljivosti v domačem gospodarstvu. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne krize bi se lahko bolj, kot se pričakuje, zvišale cene hrane.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od naše zadnje seje zvišale, še zlasti za daljše ročnosti. Vseeno je zadolževanje za podjetja še vedno manj drago zaradi znižanj obrestnih mer, ki jih je Svet ECB sprejel na prejšnjih sejah. Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je maja znižala na 3,7%, potem ko je bila aprila na ravni 3,8%. Stroški izdajanja tržnega dolga so se prav tako znižali in maja upadli na 3,6%. Rast posojanja podjetjem se je v maju umirila na 2,5%, rast izdajanja podjetniških obveznic pa se je v tem mesecu medletno okrepila na 3,4%.

Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so kreditni standardi za posojila podjetjem v drugem četrtletju ostali večinoma nespremenjeni. Čeprav so se kreditni standardi zaostrili zaradi zaskrbljenosti bank glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti, je ta učinek skoraj v celoti izravnavala večja konkurenca med posojilodajalci. Podjetja so zaradi nižjih obrestnih mer rahlo povečala povpraševanje po posojilih, vendar so ostala previdna zaradi svetovne negotovosti in trgovinskih napetosti.

Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila se je od začetka leta komaj kaj spremenila in je maja znašala 3,3%. Rast hipotekarnega posojanja se je maja ob močnem povečanju povpraševanja rahlo okrepila na 2,0%, kreditni standardi pa so se v drugem četrtletju rahlo zaostrili.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.