TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 11. september 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Trenutno je inflacija na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja in naša ocena inflacijskih obetov ostaja večinoma nespremenjena.

Nove projekcije strokovnjakov ECB kažejo podobno sliko inflacije kot junijske projekcije. Strokovnjaki napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,1% v letu 2025, 1,7% v letu 2026 in 1,9% v letu 2027. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, strokovnjaki pričakujejo, da bo v povprečju znašala 2,4% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 1,8% v letu 2027. Po projekcijah bo gospodarska rast leta 2025 znašala 1,2%, kar je več, kot je bilo pričakovano junija (0,9%). Projekcija rasti za leto 2026 je sedaj rahlo nižja (1,0%), medtem ko ostaja projekcija za leto 2027 nespremenjena (1,3%).

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska rast je v prvi polovici leta kumulativno znašala 0,7%, k čemur je prispevalo vztrajno domače povpraševanje. Kot kaže četrtletna dinamika, je bila rast v prvem četrtletju močnejša, v drugem pa šibkejša, kar je deloma posledica pospešitve mednarodne trgovinske menjave pred pričakovanim zvišanjem carin ter zasuka tega trenda zatem.

Anketni kazalniki kažejo, da so tako predelovalne kot tudi storitvene dejavnosti še naprej rasle, kar nakazuje določen pozitiven temeljni zagon v gospodarstvu. Čeprav se povpraševanje po delovni sili umirja, ostaja trg dela vir gospodarske moči, saj je stopnja brezposelnosti julija znašala 6,2%. Sčasoma naj bi to spodbudilo potrošnjo gospodinjstev, še posebno – kot predvidevajo projekcije – če bodo ljudje manj dohodka namenili varčevanju. K potrošnji gospodinjstev in naložbam naj bi spodbudno vplivali pretekli rezi ključnih obrestnih mer, ki se prenašajo v pogoje financiranja. Naložbe naj bi podprli tudi znatni javnofinančni izdatki za infrastrukturo in obrambo.

V preostanku leta naj bi rast zavirali višje carine, močnejši euro in povečana globalna konkurenca. Vseeno naj bi vpliv teh zaviralnih dejavnikov na rast naslednje leto oslabel. Nedavni trgovinski sporazumi so sicer nekoliko zmanjšali negotovost, vendar se bo celoten vpliv sprememb v globalnem okolju ekonomskih politik pokazal šele sčasoma.

Svet ECB meni, da je treba v sedanjem geopolitičnem okolju nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo. Javnofinančne in strukturne politike bi morale prispevati k temu, da bo gospodarstvo bolj produktivno, konkurenčno in odporno. Eno leto po objavi poročila Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti je še naprej bistveno, da se z nadaljnjimi konkretnimi ukrepi uresničujejo njegova priporočila ter da se pospeši njihovo izvajanje v skladu z načrtom Evropske komisije. Vlade bi morale dajati prednost strukturnim reformam in strateškim naložbam, ki pospešujejo gospodarsko rast, hkrati pa zagotavljati vzdržnost javnih financ. Ključno je, da se po ambicioznem časovnem načrtu dokončata unija prihrankov in naložb ter bančna unija in da se hitro vzpostavi zakonodajni okvir za morebitno uvedbo digitalnega eura.

Inflacija

Medletna inflacija je še naprej blizu ciljne ravni, potem ko se je avgusta v primerjavi z julijem rahlo zvišala z 2,0% na 2,1%. Inflacija v skupini energentov je znašala −1,9%, potem ko je julija dosegla −2,4%, inflacija v skupini hrane pa se je znižala s 3,3% na 3,2%. Inflacija brez energentov in hrane je ostala nespremenjena na 2,3-odstotni ravni. Inflacija v skupini storitev se je rahlo znižala s 3,2% v juliju na 3,1% v avgustu, medtem ko je blagovna inflacija ostala nespremenjena na 0,8-odstotni ravni.

Kazalniki osnovne inflacije ostajajo skladni z 2-odstotnim srednjeročnim inflacijskim ciljem. Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je v drugem četrtletju znašala 3,9%, kar je manj kot v prvem četrtletju (4,0%) in manj kot v drugem četrtletju lanskega leta (4,8%). Kazalniki prihodnjih gibanj, vključno s plačnim kazalnikom ECB in anketami o plačnih pričakovanjih, nakazujejo, da se bo rast plač še nadalje umirjala. Skupaj z rastjo produktivnosti bo to zaviralo domače cenovne pritiske, tudi če dobički okrevajo z nizkih ravni.

Kar zadeva prihodnje obdobje, projekcije kažejo, da se bo inflacija v skupini hrane znižala z 2,9% v letu 2025 na 2,3% v letih 2026 in 2027. Inflacija v skupini energentov bo po pričakovanjih ostala volatilna, vendar se bo v obdobju projekcij zvišala, kar je deloma posledica uvedbe 2. generacije sistema EU za trgovanje z emisijami v letu 2027. Inflacija brez energentov in hrane se bo predvidoma znižala z 2,4% v letu 2025 na 1,9% v letu 2026 in 1,8% v letu 2027, in sicer zaradi močnejšega eura in zmanjševanja pritiskov s strani stroškov dela.

Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so postala bolj uravnotežena. Čeprav se je z nedavnimi trgovinskimi sporazumi negotovost zmanjšala, bi lahko ponovno poslabšanje trgovinskih odnosov dodatno zavrlo izvoz ter zmanjšalo naložbe in potrošnjo. Ob poslabšanju razpoloženja na finančnih trgih bi se lahko pogoji financiranja zaostrili, odpor do tveganja povečal in rast oslabela. Pomemben vir negotovosti ostajajo geopolitične napetosti, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu. Nasprotno bi k rasti prispevalo večje povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo od pričakovanega ter reforme, ki zvišujejo produktivnost. Izboljšanje zaupanja podjetij bi lahko spodbudilo zasebne naložbe. Gospodarska klima bi se lahko popravila in aktivnost pospešila, če bi se geopolitične napetosti zmanjšale ali če bi se preostali trgovinski spori razrešili hitreje, kot se pričakuje.

Inflacijski obeti ostajajo bolj negotovi kot običajno, kar je rezultat še vedno volatilnih svetovnih trgovinskih razmer. Močnejši euro bi inflacijo lahko znižal bolj, kot je pričakovano. Inflacija bi bila lahko nižja od pričakovane tudi v primeru, če bi se zaradi višjih carin zmanjšalo povpraševanje po izvozu euroobmočja in če bi države s presežnimi zmogljivostmi nadalje povečale svoj izvoz v euroobmočje. Trgovinske napetosti bi lahko povzročile večjo volatilnost in odpor do tveganja na finančnih trgih, kar bi zavrlo domače povpraševanje in s tem znižalo tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se zaradi fragmentacije svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene in zaostrile omejitve zmogljivosti v domačem gospodarstvu. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne krize bi se lahko cene hrane zvišale bolj, kot se pričakuje.

Finančne in denarne razmere

Od naše zadnje seje so se kratkoročne tržne obrestne mere zvišale, medtem ko so dolgoročnejše obrestne mere ostale približno nespremenjene. Vseeno so se zaradi preteklih rezov ključnih obrestnih mer stroški zadolževanja za podjetja julija še naprej zniževali. Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je julija znižala na 3,5%, potem ko je bila junija na ravni 3,6%. Stroški izdajanja tržnih dolžniških instrumentov so ostali nespremenjeni na ravni 3,5%. Obseg posojil podjetjem se je povečal za 2,8%, kar je rahlo več kot junija, medtem ko se je rast izdajanja podjetniških obveznic okrepila s 3,4% na 4,1%. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je julija ostala nespremenjena na ravni 3,3%, rast hipotekarnih posojil pa se je povečala z 2,2% na 2,4%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.