Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja ECB

22. januar 2016 (ažurirano 20. maja 2025)

Kakšen je namen programa nakupa vrednostnih papirjev?

V normalnih ekonomskih časih ECB uravnava splošne finančne pogoje – ter s tem posredno makroekonomska gibanja in inflacijo – tako, da določa kratkoročne ključne obrestne mere. Zaradi svetovne finančne krize v letu 2008 in sprememb v načinu delovanja gospodarstva so se ključne obrestne mere približale efektivni spodnji meji – točki, na kateri bi njihovo nadaljnje zniževanje imelo zelo majhen ali nikakršen učinek. ECB je zato uporabila druge ukrepe, da bi zmanjšala tveganje, da bi bila inflacija predolgo prenizka, ter da bi inflacijo srednjeročno vrnila na 2-odstotni cilj Sveta ECB. Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) je eno od orodij, ki jih ECB lahko uporabi v ta namen. Neto nakupi v okviru programa APP so se prenehali izvajati julija 2022, medtem ko se je glavnica zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirala do februarja 2023, čemur je do junija 2023 sledilo delno ponovno investiranje. Od julija 2023 se ponovno investiranje v okviru tega programa ne izvaja več. Več informacij je na voljo na posebni strani o programu nakupa vrednostnih papirjev.

Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev?

ECB in nacionalne centralne banke so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev kupovale različne finančne instrumente, med katerimi so bile državne obveznice, vrednostni papirji, ki so jih izdale evropske nadnacionalne institucije, podjetniške obveznice, listinjeni vrednostni papirji in krite obveznice. Na širše finančne pogoje ter s tem nazadnje na gospodarsko rast in inflacijo ti nakupi delujejo po treh glavnih kanalih.

Neposredni prenos

Ko ECB kupi finančno premoženje zasebnega sektorja (npr. listinjene vrednostne papirje in krite obveznice), ki je povezano s posojili bank gospodinjstvom in podjetjem v realnem gospodarstvu, se zaradi povečanega povpraševanja zviša cena tega premoženja. To spodbuja banke, da dajejo več posojil, ki jih zatem lahko uporabijo za to, da ustvarijo in prodajo nove listinjene vrednostne papirje in krite obveznice. Zaradi večje ponudbe posojil se po drugi strani navadno znižajo posojilne obrestne mere, ki jih banke zaračunavajo podjetjem in gospodinjstvom, zaradi česar se izboljšajo splošne finančne razmere.

Prestrukturiranje portfeljev

ECB je kupovala vrednostne papirje javnega in zasebnega sektorja od vlagateljev, kot so pokojninski skladi, banke in gospodinjstva. Ti se zatem lahko odločijo, da sredstva, ki so jih dobili s prodajo Evropski centralni banki, vložijo v drugo premoženje. Z mehanizmom prestrukturiranja portfeljev se na splošno povečuje povpraševanje po vrednostnih papirjih, s čimer se zvišuje njihova cena in zmanjšuje donosnost – kar velja celo za vrednostne papirje, na katere program nakupa vrednostnih papirjev ni neposredno usmerjen. Rezultat so nižji stroški (efektivna tržna obrestna mera) za podjetja, ki želijo dobiti financiranje na kapitalskih trgih. Hkrati nižja donosnost vrednostnih papirjev spodbuja banke h kreditiranju podjetij in gospodinjstev. Z večjim posojanjem realnemu gospodarstvu pa se praviloma znižujejo stroški zadolževanja za gospodinjstva in podjetja. Če po drugi strani vlagatelji uporabijo s prodajo pridobljena sredstva za to, da vrednostne papirje z višjo donosnostjo kupijo zunaj euroobmočja, se zaradi tega lahko zniža devizni tečaj eura, kar navadno ustvarja pritiske na rast inflacije.

Oba kanala, neposredni prenos in prestrukturiranje portfeljev, izboljšujeta splošne finančne pogoje za podjetja in gospodinjstva v euroobmočju. Iz tega sledi, da lahko nakupi vrednostnih papirjev z zniževanjem stroškov financiranja spodbudijo naložbe in potrošnjo. V času, ko je inflacija prenizka, bolj dinamično povpraševanje podjetij in potrošnikov sčasoma prispeva k vračanju inflacije v srednjeročnem obdobju na 2-odstotno raven.

Signalni učinek

V obdobjih, ko je inflacija predolgo prenizka, se z nakupi vrednostnih papirjev pošilja tudi signal, da bo centralna banka dalj časa ohranjala nizke ključne obrestne mere. S tem se zmanjšujeta volatilnost in negotovost na trgu glede prihodnjega gibanja obrestnih mer, kar podjetjem in gospodinjstvom olajšuje sprejemanje naložbenih odločitev. Tako bodo obrestne mere za dolgoročna posojila ostale nižje, saj banke pričakujejo daljše obdobje nizkih obrestnih mer.