Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Leto 2019 na kratko

** Na začetku bi vas radi opozorili, da se uvodni nagovor nanaša na dejavnosti ECB v letu 2019 in da je bil dokončan pred globalnim izbruhom pandemije koronavirusa (COVID-19). Gospodarske razmere in ukrepi denarne politike ECB so se od tedaj temeljito spremenili. ECB bo v okviru svojega mandata storila vse, kar je potrebno, da bi pomagala euroobmočju prebroditi to krizo. **

Leto 2019 je zaznamovala 20. obletnica uvedbe eura, pri čemer je novembrska anketa Eurobarometra zabeležila rekordno visoko podporo enotni valuti med evropskimi državljani (76%).

Gospodarska rast v euroobmočju se je leta 2019 dodatno umirila na 1,2% v primerjavi z 1,9% v predhodnem letu. K nadaljevanju konjunkture so prispevali ugodni pogoji financiranja, nadaljnja rast zaposlenosti ter rahlo ekspanzivno naravnana javnofinančna politika, medtem ko je negotovost, povezana s svetovno trgovinsko menjavo, negativno vplivala na predelovalne dejavnosti in investicije.

V letu 2019 so se razmere na trgu dela v euroobmočju še naprej izboljševale. Stopnja brezposelnosti se je še dodatno znižala na 7,6%, rast plač pa je ostala močna in se gibala okrog dolgoročnega povprečja.

Skupna inflacija v euroobmočju je leta 2019 v povprečju znašala 1,2%, kar je manj kot leta 2018, ko je dosegla 1,8%. Znižanje je bilo posledica manjšega prispevka dveh bolj volatilnih skupin, namreč energentov in hrane. Brez teh dveh skupin je inflacija v letu 2019 v povprečju znašala 1,0%, kar je enako kot v prejšnjih dveh letih.

V takšnem okolju je Svet ECB leta 2019 v treh zaporednih korakih dodatno okrepil spodbujevalno naravnanost denarne politike. Med ukrepi so bili nova serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, podaljšanje prihodnje usmeritve denarne politike, znižanje obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita ter ponovni začetek izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev. Do konca leta 2019 so se pojavili prvi znaki stabilizacije dinamike rasti in rahlega zvišanja osnovne inflacije.

Svet ECB v okviru ocenjevanja denarne politike upošteva vpliv morebitnih stranskih učinkov. Tako je bil uveden dvostopenjski sistem obrestovanja rezervnih imetij, po katerem je del presežnih denarnih rezerv bank izvzet iz negativne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, s čimer se ohranja transmisija denarne politike preko bančnega sistema.

Strukturno nizka dobičkonosnost ostaja izziv za banke v euroobmočju, čeprav je sektor zadostno kapitaliziran, saj količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znaša 14,2%. Med letom 2019 so se zaradi velikega prevzemanja tveganj na finančnih in nepremičninskih trgih še naprej kopičile ranljivosti v zvezi z vrednotenjem premoženja, tveganja v vse večjem nebančnem finančnem sektorju pa so se še naprej povečevala. Države euroobmočja so ob posvetovanju z ECB izvedle več makrobonitetnih ukrepov za zmanjšanje sistemskih tveganj in okrepitev odpornosti.

Eurosistem si je še naprej prizadeval za nemoteno delovanje plačilnih sistemov. To je vključevalo priprave na zamenjavo sistema TARGET2 z novim, najsodobnejšim sistemom bruto poravnave v realnem času ter sprejetje nove strategije plačil malih vrednosti. Strategija spodbuja razvoj tržne vseevropske rešitve za plačila na stičnih točkah, s čimer bo dopolnjeno uspešno enotno evropsko plačilno območje.

Nova referenčna obrestna mera čez noč – €STR oziroma eurska kratkoročna obrestna mera – se je začela objavljati 2. oktobra, cilj pa je, da do januarja 2022 nadomesti obrestno mero EONIA. Dnevno izračunavanje €STR dobro deluje, metodologija pa se je izkazala za zanesljivo.

ECB še naprej natančno preučuje vpliv podnebnih sprememb na obete glede cenovne stabilnosti in na finančni sistem. Sem sodi razumevanje ogljične intenzivnosti bančnih posojilnih portfeljev in razvijanje analitičnega okvira za izvedbo poskusnega stresnega testa za podnebna tveganja v bančnem sektorju euroobmočja. ECB prispeva k boju proti podnebnim spremembam z lastnimi investicijskimi odločitvami in okoljskimi aktivnostmi. Izpuste ogljikovega dioksida in porabo energije smo v letih od 2008 do 2018 zmanjšali za 74% oziroma 54%.

V letu 2019 smo v središče zanimanja postavili prizadevanja, da poleg finančnih trgov in strokovnjakov angažiramo tudi širšo javnost ter da pozorneje prisluhnemo skrbem ljudi. Med pobudami so bili tekmovanje #EUROat20, nova serija videov »ECB pojasnjuje« in mesečni podkast.

Frankfurt na Majni, maj 2020

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2019 v številkah

1 Gospodarska aktivnost v euroobmočju se je upočasnila v okolju umirjenih inflacijskih pritiskov

Potem ko je svetovno gospodarstvo sredi leta 2018 doseglo vrh konjunkture, se je leta 2019 precej upočasnilo ob izrazitem povečanju negotovosti v zvezi s trgovinsko menjavo. Upočasnitev je zajela vse sektorje in je bila istočasno zabeležena v številnih državah. V takšnem okolju se je gospodarska rast v euroobmočju dodatno zmanjšala z 1,9% v predhodnem letu na 1,2% v letu 2019. K zmanjšanju rasti je prispevala predvsem šibkejša mednarodna trgovinska menjava v okolju dolgotrajne globalne negotovosti. Obenem so upočasnitev ublažili ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečanje zaposlenosti in rast plač, blago ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav nekoliko počasnejša rast svetovne aktivnosti. Trgi dela v euroobmočju so se dodatno izboljšali, medtem ko se je rast produktivnosti znatno upočasnila. Inflacijski pritiski so na splošno ostali šibki. Skupna inflacija se je znižala na 1,2% zaradi nižje rasti cen v skupinah energentov in hrane, medtem ko je osnovna inflacija ostala oslabljena. Ugodni pogoji financiranja so še naprej spodbujali rast kreditov in denarja. Donosnost državnih obveznic v euroobmočju se je precej znižala, medtem ko so se tečaji delnic zvišali predvsem zaradi nižjih diskontnih stopenj. K premoženju gospodinjstev je prispevalo povišano vrednotenje realnega in finančnega premoženja.

1.1 Svetovno gospodarstvo se je precej upočasnilo

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2019 precej upočasnilo, upočasnitev pa je zajela vse sektorje in je bila istočasno zabeležena v številnih državah.

Svetovna gospodarska rast je v letu 2019 močno upadla. Po vrhu konjunkture sredi leta 2018 se je svetovno gospodarstvo precej upočasnilo in raslo z dinamiko, ki je bila precej pod dolgoročnim povprečjem in najšibkejša od svetovne finančne krize (glej graf 1). Upočasnitev svetovnega gospodarstva je zajela vse sektorje in je bila istočasno zabeležena v številnih državah. V velikih visoko razvitih gospodarstvih, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Japonska, se je gospodarska rast zmanjšala z nadpovprečnih stopenj rasti. Na Kitajskem pa se je rast zmanjšala na najnižjo stopnjo po letu 1990 ter je bila približno enaka trenutno ocenjeni potencialni rasti. V drugih velikih nastajajočih tržnih gospodarstvih je bila rast na splošno skromna, kar je bilo deloma posledica počasnega okrevanja po zadnjih epizodah recesije.

Graf 1

Rast svetovnega BDP

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Regionalni agregati so izračunani na podlagi BDP, ki je prilagojen glede na uteži paritete kupne moči. Polne črte označujejo podatke, ki zajemajo obdobje do zadnjega četrtletja 2019. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med prvim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2019). Zadnji podatki se nanašajo na 10. marec 2020.

Na upočasnitev svetovnega gospodarstva sta vplivala upad proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ter občutno šibkejša rast trgovinske menjave in naložb. Nasprotno se je rast v storitvenih dejavnostih zmanjšala manj, k čemur sta prispevala relativno močna rast potrošnje in nadaljnje izboljševanje razmer na trgih dela.

Rast trgovinske menjave in naložb se je v letu 2019 precej upočasnila zaradi strmega povečanja negotovosti v zvezi s trgovinsko menjavo.

Negotovost v zvezi s trgovinsko menjavo se je strmo povečala in ostala velika, zaradi česar se je svetovno gospodarstvo upočasnilo. Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so se zaostrile, kar je razvidno iz različnih kazalnikov.[1] Obe državi sta zvišali carine v dvostranski trgovinski menjavi. Do konca leta 2019 so višje carine začele veljati za večino menjave med ZDA in Kitajsko. Trgovinska negotovost se je nekoliko zmanjšala, ko je bil po dodatnih pogajanjih med državama, ki so potekala od sredine oktobra, decembra napovedana »prva faza« trgovinskega sporazuma. Ta je bil podpisan 15. januarja 2020. Ob povečanih trgovinskih napetostih je zvišanje carin prispevalo k strmemu upadu trgovinske menjave, medtem ko sta večja negotovost in vse slabša gospodarska klima zavirali rast naložb v letu 2019 (glej graf 2).

Graf 2

Rast svetovne trgovinske menjave

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Rast svetovne trgovinske menjave je opredeljena kot rast svetovnega uvoza, vključno z euroobmočjem. Polne črte označujejo podatke, ki zajemajo obdobje do zadnjega četrtletja 2019. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med zadnjim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2019). Zadnji podatki se nanašajo na 10. Marec 2020.

Skupna inflacija se je znižala, osnovna inflacija pa se večinoma ni spremenila.

Svetovna inflacija je bila v letu 2019 še naprej umirjena zaradi šibke svetovne gospodarske rasti (glej graf 3). V državah OECD se je zaradi zniževanja cen energentov in upočasnjevanja rasti cen hrane skupna medletna rast cen življenjskih potrebščin od druge polovice leta 2018 do decembra 2019 znižala z okrog 3% na 2,1%. Osnovna inflacija (brez energentov in hrane) pa je med letom ostala razmeroma stabilna na ravni okrog 2%.

Graf 3

Stopnja inflacije v državah OECD

(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)

Vir: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na december 2019.

Cene nafte so nihale pod vplivom dinamike v ponudbi nafte in pričakovanj o svetovnem povpraševanju.

Cene nafte so med letom nihale zaradi dinamike v ponudbi nafte v prvi polovici leta in pričakovanj o svetovnem povpraševanju v drugi polovici leta. Cena nafte se je v letu 2019 gibala med 53 USD in 74 USD za sod. V prvi polovici leta so k zviševanju cen nafte prispevale geopolitične napetosti in večje zmanjšanje proizvodnje v skupini OPEC+ (skupini glavnih proizvajalk nafte) od pričakovanega. V drugi polovici leta pa so cene nafte padle zaradi zaskrbljenosti glede trgovinskih napetosti in možnega vpliva na svetovno gospodarstvo. Posledice izpada ponudbe v Saudovi Arabiji po napadu z brezpilotnim letalom 14. septembra so bile kratkotrajne, saj so velike zaloge in hitra obnovitev proizvodnih zmogljivosti ublažile šok.

Euro je v razmerju do valut trgovinskih partneric euroobmočja depreciiral.

Nominalni efektivni tečaj eura je med letom 2019 depreciiral za 1,6% (glej graf 4). Kar zadeva gibanje dvostranskih deviznih tečajev, je k temu prispevala oslabitev eura v razmerju do ameriškega dolarja in japonskega jena. Tečaj eura se je znižal tudi v razmerju do britanskega funta, vendar je bil skozi vse leto 2019 precej volatilen predvsem zaradi negotovega dogajanja v zvezi z brexitom.

Graf 4

Devizni tečaj eura

(dnevni podatki; 1. januar 2015 = 100)

Viri: Bloomberg, HWWI, ECB in izračuni ECB.
Opombe: Nominalni efektivni tečaj v razmerju do valut 38 najpomembnejših trgovinskih partneric. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019.

Tveganja v svetovnih gospodarskih obetih so bila na strani upočasnjevanja rasti.

Ob koncu leta 2019 so svetovni gospodarski obeti nakazovali umiritev rasti ob prehodu ekonomskega cikla v visoko razvitih gospodarstvih v zrelo fazo in ob postopnem prehodu Kitajske k nižji gospodarski rasti, medtem ko je bilo okrevanje v drugih nastajajočih tržnih gospodarstvih še vedno šibko. Obeti so bili negotovi, tveganja za svetovno gospodarsko aktivnost pa so bila, v celoti gledano, na strani upočasnjevanja rasti.[2] Če bi se šibka dinamika v predelovalnih dejavnostih razširila v storitvene dejavnosti, bi se lahko svetovna gospodarska aktivnost upočasnila hitreje. Na Kitajskem bi lahko izrazitejša upočasnitev močneje vplivala na svetovno gospodarstvo, s stopnjevanjem trgovinskega spora pa bi se še poslabšal negativen vpliv na svetovne trgovinske tokove. Zlasti v Evropi je obstajalo tveganje, da bodo ZDA uvedle carine na nekatere izdelke iz več držav. Na splošno bi lahko povečane geopolitične napetosti negativno vplivale na svetovno rast in trgovinsko menjavo. Poleg tega je kljub urejenemu izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije obstajala negotovost glede prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, rezultat pogajanj pa je še naprej pomenil tveganje upočasnitve rasti. Poleg tega bi lahko izrazito prevrednotenje premoženja na svetovnih finančnih trgih zamajalo nagnjenost k prevzemanju tveganj po vsem svetu ter vplivalo na realno gospodarsko aktivnost.

1.2 Gospodarska rast v euroobmočju se je umirila, razmere na trgu dela pa so se še naprej izboljševale

Medletna realna rast BDP v euroobmočju se je leta 2019 dodatno upočasnila in dosegla 1,2%, potem ko je v prejšnjem letu znašala 1,9% (glej graf 5). V nasprotju z upočasnitvijo rasti v letu 2018, h kateri je prispevala šibkejša rast zunanjega in domačega povpraševanja, je na umirjanje rasti v letu 2019 vplivala predvsem precej šibkejša mednarodna trgovinska menjava v okolju dolgotrajne svetovne negotovosti. Hkrati so gospodarsko rast v euroobmočju še naprej poganjali ugodni pogoji financiranja, nadaljnja rast zaposlenosti in plač, rahlo ekspanzivno naravnana fiskalna politika v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav počasnejša, rast svetovne gospodarske aktivnosti.

Graf 5

Realni BDP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opomba: Podatki o medletni rasti BDP za zadnje četrtletje 2019 se nanašajo na predhodno prvo oceno, medtem ko se najnovejši podatki po posameznih komponentah nanašajo na tretje četrtletje 2019.

Na domači trg usmerjeni sektorji so bili v letu 2019 bolj vzdržljivi.

K rasti gospodarske aktivnosti v letu 2019 sta prispevala storitveni in gradbeni sektor, ki sta bila še naprej vzdržljiva zaradi močnega domačega povpraševanja v euroobmočju. Aktivnost v industrijskem sektorju euroobmočja se je še dodatno upočasnila (glej graf 6), k čemur so prispevale negativne posledice šibke dinamike tujega povpraševanja. Nasprotno ni bilo videti večjih znakov, da šibkejše zunanje povpraševanje v letu 2019 vpliva na storitve.[3]

Graf 6

Realna bruto dodana vrednost po gospodarskih dejavnostih v euroobmočju

(indeks: I 2010 = 100)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2019.

Leta 2019 je domače povpraševanje ob ugodnih pogojih financiranja in izboljševanju razmer na trgih dela še naprej prispevalo k rasti v euroobmočju. Rast zasebne potrošnje je v letu 2019 skupaj z razpoloženjem potrošnikov ostala vztrajna (glej okvir 1). Na potrošnjo gospodinjstev je spodbudno vplivalo naraščanje zaposlenosti in plač, ki je privedlo do višjih skupnih dohodkov od dela. Po postopnem upočasnjevanju, ki se je začelo leta 2018, so podjetniške naložbe v letu 2019 ostale zmerne. Na naložbene odločitve podjetij sta negativno vplivala precej manj dinamično zunanje okolje in povečana svetovna negotovost. Kljub temu ter kljub skromnemu gibanju dobičkonosnosti podjetij in zmanjševanju izkoriščenosti zmogljivosti so podjetniške naložbe še naprej pozitivno prispevale h gospodarski rasti, saj so jih podpirali tudi ugodni pogoji financiranja. Še posebno močna je bila rast naložb v proizvode intelektualne lastnine, ki je navadno volatilna.[4] Hkrati se je ob umirjanju zagona na stanovanjskih trgih v euroobmočju upočasnila rast stanovanjskih naložb, potem ko je ta v prejšnjih letih močno in dlje časa okrevala. Upočasnitev je bila predvsem posledica vse večjih omejitev pri ponudbi stanovanj – zlasti zaradi pomanjkanja delovne sile, regulatornih ozkih grl in zmanjševanja zadolženosti – kar je v letu 2019 omejevalo rast v gradbenem sektorju.

Okvir 1
Potrošnja in zaupanje gospodinjstev sta ostala vztrajna

V letu 2019 sta sektorja storitev in trgovine na drobno ob upočasnjevanju gospodarstva v euroobmočju na splošno še naprej vztrajno rasla, čeprav se je rast nekoliko umirila. V storitvah in trgovini na drobno predstavlja zasebna potrošnja pomemben del povpraševanja. Glede na to v tem okvirju podrobneje obravnavamo zaupanje potrošnikov v euroobmočju, pri čemer upoštevamo razloge za relativno vztrajnost potrošnje gospodinjstev.

Zaupanje med potrošniki se je stabiliziralo in je bilo še naprej boljše kot v drugih sektorjih

Upočasnitev gospodarstva v letu 2019 je bila ob povečani svetovni negotovosti predvsem posledica šibkejše mednarodne trgovinske menjave, kar je posledično večinoma vplivalo na industrijski sektor euroobmočja. Medtem sta sektorja storitev in trgovine na drobno še naprej vztrajno rasla, čeprav se je rast nekoliko umirila. To je razvidno iz grafa A, ki prikazuje zaupanje v različnih sektorjih gospodarstva euroobmočja. Kazalnik gospodarske klime Evropske komisije je tehtano povprečje zaupanja v industriji brez gradbeništva (z utežjo v višini 40%), storitvah (30%), gradbeništvu (5%), trgovini na drobno (5%) in gospodinjstvih (20%). Kot je razvidno, je bila upočasnitev v sektorjih, ki so bolj usmerjeni na domači trg (tj. v gradbeništvu, storitvah, trgovini na drobno in gospodinjstvih), precej manj izrazita kot v industriji.

Graf A

Zaupanje v euroobmočju – razčlenitev po sektorjih

(standardizirano ravnotežje v odstotkih)

Viri: Evropska komisija in izračuni ECB.

Rast zasebne potrošnje je v letu 2019 ostala na splošno vztrajna

K rasti zasebne potrošnje v letu 2019 je prispevala nadaljnja rast realnega razpoložljivega dohodka, na katero so po drugi strani spodbudno vplivale dobre razmere na trgu dela. Na dohodek od dela sta ugodno vplivala nadaljnje zviševanje plač in nadaljnja rast zaposlenosti, ki pa se je upočasnjevala. Poleg tega je verjetno, da so imeli neposredni davki, socialni prispevki in transferji na splošno majhen pozitiven vpliv na rast dohodka, v nasprotju z letom 2018, ko so njegovo rast zavirali (glej graf B). Prispevek poslovnega presežka in dohodka od lastnine, ki sta navadno tesno povezana z gospodarsko aktivnostjo, pa je v letu 2019 postal rahlo negativen, potem ko je bil od leta 2015 pozitiven.

Graf B

Realna zasebna potrošnja in realni razpoložljivi dohodek

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Dejavniki zaupanja potrošnikov

Indeks zaupanja potrošnikov, ki ga pripravlja Evropska komisija, je rezultat izračuna povprečja štirih podindeksov, ki se nanašajo na oceno preteklih finančnih in gospodarskih gibanj ter na pričakovanja o prihodnjih gibanjih v naslednjih 12 mesecih (glej graf C).[5] Medtem ko se en podindeks nanaša na oceno splošnih gospodarskih razmer v državi, drugi trije obravnavajo finančni položaj gospodinjstev. Iz gibanja teh podindeksov je razvidno, da so gospodinjstva razmeroma ugodneje ocenjevala svoj osebni položaj, k čemur je prispevala predvsem vztrajna odpornost trga dela, ki je v veliki meri ščitila dohodek gospodinjstev pred upočasnitvijo gospodarstva.

Graf C

Zasebna potrošnja in zaupanje potrošnikov

(medletne spremembe v odstotkih; standardizirano ravnotežje v odstotkih)

Viri: Eurostat, Evropska komisija in izračuni ECB.
Opomba: Anketni podatki so standardizirani s povprečjem in standardnim odklonom medletne rasti zasebne potrošnje od leta 2010.

Zaupanje potrošnikov v euroobmočju je leta 2019 ostalo visoko in tako podpiralo zasebno potrošnjo predvsem zaradi ugodnih gibanj na trgu dela skupaj z zviševanjem plač ter zaradi ugodnih pogojev financiranja in izboljševanja finančnega položaja gospodinjstev. Ob vztrajnem domačem povpraševanju v okolju šibkega tujega povpraševanja ECB še naprej pozorno spremlja nove podatke, da bi ocenila tveganje prelivanja negativnih posledic iz zunanjega sektorja na domači sektor.

Zunanji sektor je v letu 2019 negativno prispeval k neto gospodarskemu proizvodu euroobmočja. Z izjemo izvoza v ZDA, ki je rasel počasneje, se je izvoz v vse druge države zmanjšal, in sicer predvsem zaradi slabih izvoznih rezultatov na področju proizvodov za investicije in avtomobilov. Upadla je tudi trgovinska menjava v euroobmočju, in sicer predvsem trgovina s proizvodi za vmesno porabo, kar je bilo posledica oslabitve proizvodnih verig v euroobmočju.

Razmere na trgih dela v euroobmočju so se še naprej izboljševale, rast produktivnosti pa se je precej upočasnila

Razmere na trgih dela v euroobmočju so se izboljševale tudi v letu 2019.

Razmere na trgih dela v euroobmočju so se izboljševale tudi v letu 2019 (glej graf 7). Izboljševanje razmer na trgih dela je bilo ključno pri spodbujanju gospodarske aktivnosti v letu 2019.

Kot je razvidno iz analize, ki temelji na sintetičnih kazalnikih trga dela, je bila raven aktivnosti na trgu dela v drugem četrtletju 2019 blizu najvišje vrednosti pred krizo. Poleg tega je bila dinamika na trgu dela še vedno višja od dolgoročnega povprečja, čeprav se je v zadnjem času nekoliko umirila.[6] Dobri rezultati na trgu dela so bili doseženi ob nadaljnjem povečevanju ponudbe delovne sile, kar je deloma odražalo večjo udeležbo starejših delavcev kot rezultat prejšnjih reform, s katerimi se je zvišala zakonsko določena upokojitvena starost.[7]

Graf 7

Kazalniki trga dela

(odstotek delovne sile; medčetrtletna stopnja rasti; desezonirano)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2019.

Zaposlenost se je v letu 2019 povečala za 1,2%, kar je veliko v primerjavi z gibanjem rasti BDP. Rast produktivnosti dela na zaposlenega je v letu 2019 znašala 0,0%, potem ko je v letu 2018 znašala 0,4%.[8] Kljub povečevanju ponudbe delovne sile se je stopnja brezposelnosti še naprej zniževala in v letu 2019 dosegla 7,6%, kar je blizu stopnje iz leta 2007. Vendar pa je bila razpršenost stopenj brezposelnosti med državami euroobmočja še vedno velika.

Treba je spremljati digitalno gospodarstvo

Digitalizacija vpliva na spremenljivke, relevantne za denarno politiko.

Iz literature je razvidno, da digitalizacija vpliva na več ključnih spremenljivk, relevantnih za denarno politiko. Na podlagi empiričnih informacij o posledicah digitalizacije je mogoče sklepati, da bi ta lahko pospeševala aktivnost in produktivnost, medtem ko njen skupni vpliv na inflacijo še ni jasen.[9] Iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki ga je razvila Evropska komisija, je razvidno, da je v letu 2019 stopnja digitalizacije gospodarstev v EU znašala od okrog 40 pri najmanj digitalnih do okrog 70 pri najbolj digitalnih gospodarstvih (glej graf 8). Čeprav so se gospodarstva v EU glede povezljivosti odrezala približno podobno, so bila glede človeškega kapitala, uporabe interneta, vključevanja digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev manj enovita.

Graf 8

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2019

Vir: Evropska komisija.

K reševanju ključnih izzivov bi morale prispevati strukturne politike

Izvajanje priporočil glede ekonomskih politik je bilo tudi v letu 2019 šibko.

Izvajanje strukturnih politik v državah euroobmočja je treba znatno pospešiti, da bi se povečala produktivnost in gospodarski potencial v euroobmočju, zmanjšala strukturna brezposelnost in okrepila odpornost gospodarstva. To vključuje strukturne politike za izboljšanje delovanja trgov dela, povečanje konkurence na trgih proizvodov in proizvodnih dejavnikov ter izboljšanje poslovnega okolja.[10] Poleg tega so potrebne strukturne politike, ki bi prispevale k reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov, na primer zaradi staranja prebivalstva, digitalizacije in podnebnih sprememb. Priporočila posameznim državam so njim prilagojena priporočila glede ekonomskih politik o tem, kako povečati gospodarsko rast in odpornost. Priporočila posameznim državam potrdijo države članice in Evropski svet. Februarja 2019 je Evropska komisija zaključila, da 95% priporočil glede ekonomskih politik bodisi ni bilo izvedenih bodisi so bila v najboljšem primeru izvedena do »določene« mere.[11]

Rahlo ekspanzivna naravnanost fiskalne politike je nekoliko spodbujala gospodarsko aktivnost

Stopnja javnofinančnega primanjkljaja se je v euroobmočju rahlo zvišala zaradi rahlo ekspanzivne naravnanosti fiskalne politike.

Naravnanost fiskalne politike[12] v euroobmočju je potem, ko je bila pet let približno nevtralna, v letu 2019 postala rahlo ekspanzivna (glej graf 9). Sprostitev naravnanosti fiskalne politike je spodbudila gospodarsko aktivnost v euroobmočju. Bila je posledica ekspanzivnih ukrepov, izvedenih v nekaterih velikih državah članicah, večinoma v obliki znižanja neposrednih davkov in povečanja javnih izdatkov. Po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2019 se je v letu 2019 stopnja javnofinančnega primanjkljaja v euroobmočju rahlo zvišala na 0,7% BDP. Na poslabšanje proračunskega salda je vplivala bolj ekspanzivno naravnana fiskalna politika, ki so jo deloma izravnali prihranki pri plačilu obresti, medtem ko je prispevek cikličnega položaja ostal večinoma nespremenjen.

Graf 9

Javnofinančni saldo in naravnanost fiskalne politike

(v odstotkih BDP)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Skupni delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP se je v letu 2019 še naprej zmanjševal in ob koncu leta dosegel 84,5%, v več državah pa je bil še vedno velik. K zmanjšanju skupnega deleža javnega dolga so prispevali ugodne razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP ter pozitiven primarni saldo, ki pa se je zmanjševal. Čeprav ob koncu leta 2019 ni bilo nobene države euroobmočja v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast, je Evropska komisija ocenila, da pri osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020, ki jih je pripravilo osem držav euroobmočja, od katerih so imele številne delež javnega dolga v višini blizu ali več kot 100% BDP, obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami iz pakta.[13]

1.3 Inflacijski pritiski so ostali umirjeni

Skupna inflacija v euroobmočju je leta 2019 v povprečju znašala 1,2%, potem ko je bila leta 2018 1,8-odstotna.[14] Znižanje je bilo predvsem posledica nižjega prispevka obeh volatilnejših komponent inflacije, tj. energentov in hrane. Inflacija brez energentov in hrane, ki je eno od meril osnovne inflacije, je ostala umirjena ter je v letu 2019 tako kot pred tem v letih 2018 in 2017 v povprečju znašala 1,0%, čeprav se je proti koncu leta zvišala (glej graf 10).

Graf 10

Inflacija in prispevki po skupinah

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

K znižanju skupne inflacije je prispevala nižja rast cen energentov in hrane, medtem ko je bila osnovna inflacija še naprej umirjena.

Znižanje povprečne skupne inflacije v letu 2019 glede na leto 2018 je bilo večinoma posledica gibanja inflacije v skupini energentov. Prispevek skupne rasti cen hrane k skupni inflaciji se je zmanjšal z 0,4 odstotne točke v letu 2018 na 0,3 odstotne točke v letu 2019. Na gibanje skupne rasti cen hrane med letom je vplivalo predvsem gibanje rasti cen nepredelane hrane, ki je volatilna komponenta cen hrane. Stopnja rasti cen predelane hrane se je v letu 2019 gibala okrog 1,9%, kar je bilo rahlo nižje od povprečne stopnje rasti v letu 2018. Na podlagi zvišanja cen pri proizvajalcih v skupini živilskih proizvodov za široko porabo in cen prehrambnih surovin (kot izhajajo iz cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v EU), tj. dveh dejavnikov gibanja cen predelane hrane, je mogoče sklepati, da se zvišanje stroškov v razmerah velike konkurence ni v celoti preneslo v cene hrane na ravni potrošnika.

Inflacija brez energentov in hrane se je tako kot druga merila osnovne inflacije večino leta 2019 kljub rahlemu zvišanju ob koncu leta večinoma gibala okrog dosežene ravni in bila še naprej nižja od dolgoročnega povprečja. V spodnjem okvirju 2 so obravnavani povezava med osnovno inflacijo in gospodarsko aktivnostjo ter širša gospodarska gibanja od svetovne finančne krize dalje. Šibka gibanja rasti cen industrijskih proizvodov razen energentov in rasti cen storitev so prispevala k umirjenemu gibanju inflacije brez energentov in hrane. Rast cen industrijskih proizvodov razen energentov je v letu 2019 povprečno znašala 0,3%, kar je enako kot leta 2018 in povprečje od leta 2015. Iz kazalnikov cenovnih pritiskov v različnih fazah cenovne verige je razvidno, da je medletna stopnja rasti cen pri proizvajalcih v skupini neživilskih proizvodov za široko porabo med letom ostala približno stabilna, vendar je bila precej višja od povprečja od leta 2015. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da so zvišanje stroškov do določene mere absorbirali trgovci na drobno. Poleg tega je bila, drugače kot v letu 2018, povprečna medletna stopnja rasti uvoznih cen neživilskih proizvodov za široko porabo v letu 2019 pozitivna, k čemur je poleg drugih dejavnikov prispevala tudi depreciacija eura. Rast cen storitev je bila nekoliko volatilna, kar je bilo povezano z gibanjem cen storitev, povezanih s potovanji, zaradi statističnega učinka.[15] Če odmislimo mesečno volatilnost, se je rast cen storitev gibala okrog dosežene ravni in leta 2019 v povprečju znašala 1,5%, kar je enako kot leta 2018 in le malo več od povprečja od leta 2015. Gledano v celoti je zviševanje cen storitev, pri katerih stroški dela večinoma predstavljajo velik del, še naprej zaostajalo za rastjo plač.

Okvir 2
Kako novejša gibanja inflacije razložiti s Phillipsovo krivuljo za euroobmočje

Inflacija brez energentov in hrane se od leta 2013 ves čas giblje na ravneh pod dolgoročnim povprečjem. Medtem ko je bilo mogoče to na začetku pojasniti z velikim neizkoriščenim gospodarskim potencialom in drugimi dejavniki, ki so blažili inflacijske pritiske, je novejšo šibko dinamiko težko pojasniti znotraj standardnega okvira Phillipsove krivulje, kot je razvidno iz nepojasnjene komponente razčlenitve gibanja inflacije v grafu A. Zaradi tega je to temeljno ekonomsko razmerje ponovno pod drobnogledom.[16]

Graf A

Razčlenitev osnovne inflacije na podlagi Phillipsove krivulje

(medletne spremembe v odstotkih in prispevki v odstotnih točkah; vse vrednosti kot odstopanje od povprečja od leta 1999)

Vir: izračuni ECB.
Opombe: Stolpci prikazujejo povprečne prispevke pri velikem številu specifikacij modela (glej Bobeica, E., in Sokol, A., »Drivers of underlying inflation in the euro area over time: a Phillips curve perspective«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2019). Prispevki so izpeljani kot v Yellen, J. L., »Inflation Dynamics and Monetary Policy«, govor v okviru Philip Gamble Memorial Lecture, University of Massachusetts, Amherst, 24. september 2015.

Determinante inflacije v okviru Phillipsove krivulje

Phillipsova krivulja v osnovi ponazarja koncept, po katerem naj bi gospodarska aktivnost in s tem povezana zaostrenost razmer na trgu proizvodov in trgu dela vplivali na inflacijo. Visoka raven neizkoriščenega gospodarskega potenciala je po svetovni finančni krizi vplivala na inflacijo. Poleg tega je euroobmočje med letoma 2011 in 2013 doživelo drugo recesijo, kar dobro pojasnjuje šibko dinamiko osnovne inflacije, ki se je začela na začetku leta 2013. Vendar pa je osnovna inflacija ostala pod povprečjem od leta 1999 (1,3%), čeprav so se do leta 2018 številna merila gospodarske aktivnosti in neizkoriščenega potenciala vrnila na povprečno raven, nekatera merila pa so celo začela kazati znake presežnega povpraševanja.

Poleg gospodarske aktivnosti so za razumevanje gibanja inflacije ključni tudi drugi dejavniki, kot so inflacijska pričakovanja in zunanje cene. Na inflacijska pričakovanja gospodarskih subjektov lahko vplivajo številni dejavniki: nedavna gibanja inflacije (zlasti gibanja cen energentov) ponavadi vplivajo na pričakovanja v kratkem obdobju, medtem ko lahko resnična zaskrbljenost glede verodostojnosti in dosegljivosti inflacijskega cilja centralne banke vpliva na dolgoročnejša pričakovanja, čeprav je te dejavnike težko empirično ločiti.[17] V obdobju 2014–2017 so upadla tako tržna kot tudi anketna merila inflacijskih pričakovanj, kar se odraža v njihovem negativnem prispevku k osnovni inflaciji v navedenem obdobju.[18] V novejšem času anketna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj v euroobmočju, zlasti tista iz ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov, kažejo znake umirjanja. Kljub temu je zaviralni vpliv na inflacijo, ki ga je mogoče pripisati novejšim gibanjem, manjši.

Merila zunanjih cen, kot so indeks cen nafte in širši indeksi uvoznih cen, so lahko pomemben dejavnik, s katerim je mogoče pojasniti odločitve podjetij pri oblikovanju cen in s tem gibanje inflacije poleg tega, kar bi bilo mogoče pojasniti že z neizkoriščenim potencialom in inflacijskimi pričakovanji. Čeprav se zunanje cene in zlasti cene energentov navadno hitro odrazijo v skupni inflaciji, je videti, da je bil njihov posredni vpliv na osnovno inflacijo v zadnjih letih majhen.[19] Na splošno se zdi, da je mogoče gibanja osnovne inflacije s standardnimi dejavniki razmeroma dobro pojasniti do leta 2017, medtem ko je novejšo šibko dinamiko težko pojasniti znotraj tega okvira.

Ena od možnih razlag bi lahko bila, da standardna merila neizkoriščenega gospodarskega potenciala ne pojasnjujejo vseh gibanj gospodarske aktivnosti, relevantnih za inflacijo. V tem duhu sta Jarociński in Lenza (2018)[20] določila merilo neizkoriščenega gospodarskega potenciala, ki je izrecno namenjeno napovedovanju inflacije. Tako merilo bi pomenilo precej večji obseg neizkoriščenega gospodarskega potenciala kot bolj standardno merilo proizvodne vrzeli.

Na splošno Phillipsova krivulja ostaja osrednji element za razlago in ponazoritev gibanja inflacije, jo je pa treba dopolniti z informacijami iz drugih orodij in pristopov, zlasti v luči novejših gibanj osnovne inflacije.

Domači stroškovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, so v letu 2019 v povprečju rasli po stopnji, ki je višja od povprečja v letu 2018 in od povprečja po letu 2015 (glej graf 11). Medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega je v letu 2019 ohranjala močno dinamiko in je povprečno znašala 2,0%, kar je rahlo nižje od povprečja iz leta 2018, toda višje od povprečja od leta 2015. Rast sredstev za zaposlene je zaviralo gibanje prispevkov za socialno varnost,[21] medtem ko se je rast plač v letu 2019 glede na leto 2018 povečala skladno z nadaljnjim znižanjem stopnje brezposelnosti in kljub umiritvi gospodarske rasti v euroobmočju (glej razdelek 1.2 zgoraj). Močna povprečna rast sredstev za zaposlene je pomenila povečanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda, saj je produktivnost v letu 2019 stagnirala. Zvišanje rasti deflatorja BDP je bilo poleg višje rasti stroškov dela na enoto proizvoda tudi posledica ponovnega povečanja dobička (merjenega kot bruto poslovni presežek), ki je v letu 2018 občutno oslabel. Ker se je produktivnost v letu 2019 gibala okrog dosežene ravni, so k ponovnemu povečanju dobička v letu 2019 najverjetneje prispevali izboljšanje pogojev menjave in gibanja v gospodarskih sektorjih, na katere je upočasnitev svetovne gospodarske aktivnosti in trgovinske menjava manj vplivala.[22] To sta bila denimo gradbeništvo in sektor nepremičnin, ki sta beležila visoko stopnjo rasti deflatorja dodane vrednosti. Ta se je pri gradbeništvu v letu 2019 v povprečju zvišala na 4,6%.

Graf 11

Razčlenitev deflatorja BDP

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so se v letu 2019 zmanjšala. Inflacijska pričakovanja čez pet let so se na podlagi ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov zmanjšala z 1,9% v zadnjem četrtletju 2018 na 1,7% v zadnjem četrtletju 2019. Znižala so se tudi tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, kot je denimo obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, ki pa so se proti koncu leta stabilizirala, čeprav so bila še vedno nizka.

1.4 Ugodni pogoji financiranja so še naprej spodbujali rast kreditov in denarja

Leta 2019 so na gibanja na finančnih trgih vplivali predvsem upočasnjevanje gospodarske aktivnosti ob vztrajno nizki inflaciji, negotovost, povezana s političnimi dejavniki, ki so v nekaterih obdobjih leta ustvarjali klimo nenaklonjenosti tveganim naložbam, ter nadaljnje rahljanje denarne politike. Obrestne mere denarnega trga in donosnost dolgoročnejših obveznic so se precej znižale, tečaji delnic pa so se na splošno zvišali, k čemu so prispevale nižje diskontne stopnje. Tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe so se leta 2019 večinoma stabilizirali na ravni, ki je bila precej nižja od zadnje najvišje vrednosti, dosežene leta 2017, vendar sta bila zadolževanje pri bankah in izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev še vedno močna, k čemur so prispevali ugodni pogoji financiranja, zaradi večjega števila prevzemov in združitev pa je bilo močno tudi neto izdajanje delnic, ki ne kotirajo na borzi. Vztrajna rast bančnega kreditiranja zasebnega sektorja je skupaj z nizkimi oportunitetnimi stroški imetja instrumentov M3 prispevala k vzdržnim stopnjam rasti širokega denarja. Ugodni pogoji financiranja so bili posledica spodbujevalno naravnane denarne politike ECB in sposobnosti bančnega sistema, da to naravnanost prenese na obrestne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom. Povečevanje vrednosti finančnega premoženja in nepremičnin v imetju gospodinjstev je spodbudno vplivalo na premoženje gospodinjstev, kar je po drugi strani spodbujalo rast zasebne potrošnje.

Donosnost državnih obveznic v euroobmočju se je leta 2019 precej zmanjšala, čeprav se je od septembra povečevala.

Donosnost državnih obveznic v euroobmočju se je leta 2019 precej zmanjšala, pri čemer je dolgoročna donosnost poleti dosegla negativne ravni. Na zmanjšanje je vplivala vse večja zaskrbljenost glede razsežnosti in trajanja upočasnitve gospodarske aktivnosti v euroobmočju ter posledic za gibanje inflacije. K nižjim netveganim obrestnim meram so prispevali tudi spodbujevalno naravnana denarna politika v ZDA, dojemanje povišanih globalnih tveganj zaradi trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko ter brexita ter povečevanje pričakovanj na finančnih trgih glede nadaljnjega rahljanja denarne politike ECB. Po septembrski najavi svežnja ukrepov ECB za rahljanje denarne politike so nekoliko bolj pozitivni objavljeni makroekonomski podatki za euroobmočje in določena stabilizacija globalnega dojemanja tveganj prispevali k postopnemu okrevanju donosnosti državnih obveznic v euroobmočju. Kljub temu je povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, 31. decembra 2019 znašala 0,28%, kar je 74 bazičnih točk manj kot 1. januarja 2019. Razmik v donosnosti 10-letnih obveznic držav euroobmočja glede na donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic se je zaradi manjše negotovosti glede fiskalne politike zmanjšal, zlasti izrazito pri nekaterih državah.

Graf 12

Donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, ZDA in Nemčiji

(v odstotkih na leto; dnevni podatki)

Viri: Bloomberg, Thomson Reuters Datastream in izračuni ECB.
Opombe: Podatki za euroobmočje se nanašajo na povprečno donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtano z BDP. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019.

Tečaji delnic v euroobmočju so se zvišali zaradi nižjih diskontnih stopenj.

Tečaji delnic v euroobmočju so se leta 2019 precej zvišali. Širši indeks tečajev delnic nefinančnih družb v euroobmočju se je med letom 2019 zvišal za 20,7%, indeks tečajev bančnih delnic v euroobmočju pa za 9,7% (glej graf 13). Na gibanja tečajev delnic so spodbudno vplivale predvsem nižje diskontne stopnje, medtem ko so bila pričakovanja o dobičku še vedno šibka, gibanja premije za tveganje, povezana predvsem z razvojem dogodkov pri trgovinskem sporu med ZDA in Kitajsko ter pogajanji o brexitu, pa so na delnice vplivala negativno.

Graf 13

Delniški indeksi v euroobmočju in ZDA

(indeks: 1. januar 2018 = 100)

Vir: Thomson Reuters Datastream.
Opombe: Za euroobmočje sta prikazana indeks EURO STOXX za banke in tržni indeks Datastream za nefinančne družbe, za ZDA pa indeks S&P za banke in tržni indeks Datastream za nefinančne družbe. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019.

Zadolževanje nefinančnih družb pri bankah in izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev sta bila močna.

Tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe so se leta 2019 večinoma stabilizirali na ravni, ki je precej nižja od zadnje najvišje vrednosti, dosežene leta 2017 (glej graf 14). Glede na to sta bila rast zadolževanja pri bankah in izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev še vedno močna, k čemur so prispevali ugodni pogoji financiranja, zaradi večjega števila prevzemov in združitev pa je bilo močno tudi neto izdajanje delnic, ki ne kotirajo na borzi. V nasprotju s tem se je rast drugih virov financiranja (vključno z medpodjetniškimi posojili in komercialnimi krediti) umirila, neto izdajanje delnic, ki ne kotirajo na borzi, pa je upadlo (kar je bilo posledica relativno visokih stroškov lastniških vrednostnih papirjev v primerjavi z drugimi viri financiranja). Posojilne obrestne mere bank so se med letom 2019, večinoma skladno z gibanjem tržnih obrestnih mer, znižale na nove rekordno nizke vrednosti.

Nadaljnje rahljanje denarne politike ECB v letu 2019 se je preneslo na pogoje financiranja, ki so postali ugodnejši. To je bila delno posledica dejstva, da so bili nekateri od ukrepov, uvedenih leta 2019, kot sta tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja in dvostopenjski sistem obrestovanja rezervnih imetij, usmerjeni v podporo zmogljivosti finančnega posredništva v bankah (glej razdelek 2.1). Hkrati je bančni sistem dosegel nadaljnji napredek pri čiščenju bilanc v smislu krepitve kapitalske pozicije in izboljšanja kakovosti aktive.

Graf 14

Neto tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe v euroobmočju

(letni tokovi; v milijardah EUR)

Vira: Eurostat in ECB.
Opombe: »Druga posojila« obsegajo posojila iz nedenarnih sektorjev (drugih finančnih institucij, zavarovalnic in pokojninskih skladov) in iz tujine. Posojila denarnih finančnih institucij (DFI) in nedenarnih sektorjev so prilagojena za prodajo in listinjenje posojil. »Drugo« je razlika med »skupaj« in instrumenti, prikazanimi v grafu. Vključuje medpodjetniška posojila in komercialne kredite. Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2019.

Na premoženje gospodinjstev so spodbudno vplivale višje vrednosti stvarnega in finančnega premoženja.

Neto premoženje gospodinjstev se je v prvih treh četrtletjih 2019 močno povečalo in tako spodbujalo zasebno potrošnjo. Kljub umirjanju zagona na stanovanjskih trgih je na neto premoženje spodbudno vplivalo nadaljnje naraščanje cen stanovanjskih nepremičnin, zaradi česar se je močno povečala vrednost nepremičnin v imetju gospodinjstev. Izrazito se je povečala tudi vrednost imetij finančnega premoženja v sektorju gospodinjstev. Poleg tega so naraščanje cen stanovanjskih nepremičnin in ugodni pogoji financiranja prispevali k nadaljnjemu postopnemu zviševanju medletne stopnje rasti bančnih stanovanjskih posojil gospodinjstvom. Bruto zadolženost gospodinjstev, merjena kot odstotek nominalnega bruto razpoložljivega dohodka, je bila še vedno precej večja od povprečja pred krizo.

Rast agregata M3 in kreditiranja je v letu 2019 okrevala.

V celoti gledano je bilo bančno kreditiranje zasebnega sektorja močno, pri čemer se je medletna stopnja rasti (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil ter navidezno združevanje denarnih sredstev) decembra 2019 zvišala na 3,7%, v primerjavi s 3,4% decembra 2018. K rasti širokega denarja je še vedno največ prispevala rast kreditiranja (glej modri del stolpcev v grafu 16). Hkrati so k dinamiki agregata M3 vse bolj prispevali zunanji denarni tokovi (glej rumeni del stolpcev v grafu 16). Medletna rast agregata M3 je zato v letu 2019 okrevala (glej graf 15). Medtem ko je prenehanje izvajanja neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev konec leta 2018 na rast agregata M3 vplivalo zaviralno (glej rdeči del stolpcev v grafu 16), je ponovni začetek njihovega izvajanja novembra 2019 le omejeno vplival na rast širokega denarja v letu 2019.

Graf 15

Agregat M3 in posojila zasebnemu sektorju

(medletne spremembe v odstotkih)

Vir: ECB.
Opombe: Posojila so prilagojena za prodajo in listinjenje posojil ter navidezno združevanje denarnih sredstev. Zadnji podatki se nanašajo na december 2019.

Graf 16

Agregat M3 in protipostavke

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah; desezonirano in prilagojeno za število delovnih dni)

Vir: ECB.
Opombe: Krediti zasebnemu sektorju obsegajo posojila denarnih finančnih institucij (DFI) zasebnemu sektorju in dolžniške vrednostne papirje v imetju DFI, ki jih je izdal zasebni nedenarni sektor euroobmočja. Obsegajo tudi Eurosistemove nakupe dolžniških vrednostnih papirjev nedenarnih sektorjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Zadnji podatki se nanašajo na december 2019.

Rast agregata M3 je bila večinoma posledica večjega obsega imetij vlog čez noč.

Z vidika posameznih instrumentov so ob nizkih oportunitetnih stroških imetja likvidnih vlog v okolju zelo nizkih obrestnih mer in položne krivulje donosnosti rast denarnega agregata M3 še naprej najbolj spodbujale vloge čez noč. Na rast vlog čez noč je vplivala močna rast vlog čez noč v imetju gospodinjstev in nefinančnih družb. Zato se je močna rast ožjega denarnega agregata M1, ki vključuje gotovino v obtoku in vloge čez noč, nadaljevala.

2 Denarna politika: odločeni ustrezno ukrepati

Ob slabitvi gospodarstva v euroobmočju, vztrajnejših navzdol usmerjenih tveganjih in inflacijskih obetih, ki so bili še naprej pod srednjeročnim inflacijskim ciljem Sveta ECB, je Svet med letom 2019 v treh zaporednih korakih dodatno okrepil spodbujevalno naravnanost denarne politike. Z zaporednimi posegi je Svet ECB poudaril svojo odločenost, da z ustreznim ukrepanjem spodbudi vrnitev inflacije na pot vzdržnega približevanja srednjeročnemu cilju. Ker je potreben čas, da vsi ukrepi v polni meri delujejo na gospodarstvo v euroobmočju, je Svet ECB še naprej pozorno spremljal gibanje inflacije in prenos sedanjih ukrepov denarne politike, obenem pa je ostal pripravljen, da po potrebi prilagodi vse svoje instrumente in tako zagotovi, da se bo inflacija v skladu z zavezanostjo simetriji vzdržno gibala v smeri zastavljenega cilja. Ob koncu leta 2019 so imetja za namene denarne politike predstavljala 70% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja. Velikost bilance stanja se je leta 2019 stabilizirala na ravni 4,7 bilijona EUR, kar je v skladu z ravnijo ob koncu predhodnega leta. Tveganja, povezana z veliko bilanco stanja, so se še naprej zmanjševala s pomočjo okvira ECB za upravljanje tveganj.

2.1 V prvem koraku so bili ukrepi namenjeni ohranjanju zelo spodbujevalno naravnane denarne politike v okolju vse večjih zunanjih zaviralnih dejavnikov

Po poslabšanju gospodarskih obetov ob koncu leta 2018 so bile nove informacije na začetku leta 2019 še naprej slabše, kot je bilo pričakovano, in sicer zaradi manjšega zunanjega povpraševanja in nekaterih specifičnih dejavnikov v posameznih državah in sektorjih, kar je kazalo na manj živahen kratkoročni zagon rasti, kot je bilo sprva pričakovano. Hkrati je bilo precej negotovo, ali bodo dejavniki, ki upočasnjujejo gospodarsko rast v euroobmočju, prehodni ali dolgotrajnejši in v kolikšni meri bo počasnejša rast v kratkoročnem obdobju vplivala na srednjeročne gospodarske obete. V takšnih razmerah je Svet ECB prišel do ugotovitve, da so se tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, prevesila na stran nižje rasti zaradi vztrajnih negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih dejavnikov in grožnje protekcionizma, ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih in volatilnosti na finančnih trgih. Svet ECB je poudaril, da mora denarna politika ostati potrpežljiva, preudarna in vztrajna. Medtem ko naj bi h gospodarski rasti v euroobmočju in k postopnemu naraščanju inflacijskih pritiskov še naprej prispevali spodbudni pogoji financiranja, ugodna dinamika na trgu dela in vse višja rast plač, je Svet ECB ponovno poudaril, da je potrebna precejšna spodbuda s strani denarne politike, da bi se v srednjeročnem obdobju zagotovilo nadaljnje vzdržno približevanje inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Šibkejši gospodarski zagon je zavrl približevanje inflacije srednjeročnemu cilju, kar je spodbudilo uvedbo prvega svežnja ukrepov denarne politike.

Novi ekonomski podatki so bili spomladi še naprej šibki, kar je kazalo na občutno umirjanje dinamike gospodarske rasti, ki naj bi se nadaljevalo tudi v letu 2019. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je namreč občutno upočasnila predvsem zaradi zunanjih zaviralnih dejavnikov, saj sta bili svetovna rast in trgovinska dinamika še naprej šibki. Zaradi šibkejšega gospodarskega zagona se je približevanje inflacije srednjeročnemu cilju Sveta ECB upočasnilo.

Kot odgovor na precej navzdol popravljene obete glede gospodarske rasti in inflacije je zato Svet ECB na marčni seji sklenil sprejeti sveženj ukrepov denarne politike, s katerim je dodatno okrepil spodbujevalno naravnanost denarne politike. To naj bi v srednjeročnem obdobju spodbudilo nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in gibanje skupne inflacije ter povečalo odpornost gospodarstva v euroobmočju v okolju globalnih negotovosti. Tako je Svet ECB sklenil sprejeti naslednje ukrepe. Prvič, odločil se je podaljšati koledarsko komponento prihodnje usmeritve denarne politike glede gibanja obrestnih mer. Svet ECB je namreč predvideval, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez konec leta 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije ravni, ki je v skladu s srednjeročnim ciljem. Drugič, Svet ECB je znova poudaril, da namerava še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Ker sta prihodnja usmeritev denarne politike glede gibanja obrestnih mer in ponovno investiranje povezana, se je pričakovano obdobje ponovnega investiranja samodejno podaljšalo, s čimer se je okrepila usmeritev glede obrestnih mer ter hkrati podkrepila odločenost Sveta ECB, da ustrezno ukrepa. Tretjič, poleg spremenjene usmeritve glede ključnih obrestnih mer je bila napovedana tudi nova serija četrtletnih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Te operacije so se začele izvajati septembra 2019 in se bodo zaključile marca 2021, vsaka operacija pa bo imela zapadlost dveh let. Cilj nove serije operacij CUODR je ohraniti ugodne pogoje najemanja bančnih posojil, s čimer se vzdržuje bančno kreditiranje strank po dostopnih pogojih. Po drugi strani so zdravi kreditni tokovi v zasebni sektor podpirali potrošnjo in naložbene načrte gospodinjstev in podjetij, kar je prispevalo k rasti gospodarstva in spodbujalo gibanje inflacije proti srednjeročnemu cilju Sveta ECB. Četrtič, Svet ECB je sklenil, da se bodo Eurosistemove posojilne operacije še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, vsekakor pa vsaj do konca obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se bo začelo marca 2021.

Po najavi nove serije operacij CUODR je Svet ECB na naslednji seji o denarni politiki sporočil, da bodo natančni pogoji izvajanja serije CUODR III predstavljeni na eni od prihodnjih sej. Tako se bosta pri določanju cene novih operacij CUODR III upoštevala temeljita ocena transmisijskega kanala denarne politike, ki deluje preko bančnega sistema, ter nadaljnje gibanje gospodarskih obetov. Poleg tega je Svet ECB ob upoštevanju dejstva, da bodo negativne obrestne mere prevladovale dlje, kot je bilo sprva pričakovano, dodal, da bo v okviru rednega ocenjevanja preučil, ali je treba za ohranitev ugodnega vpliva negativnih obrestnih mer na gospodarstvo ublažiti njihove morebitne stranske učinke na bančno posredništvo, če ti obstajajo.

Drugi korak dodatne okrepitve spodbujevalne naravnanosti denarne politike in vse manjše zaupanje v inflacijske obete

Do sredine leta so nove informacije nakazovale, da so se obeti v euroobmočju še naprej slabšali zaradi svetovnih zaviralnih dejavnikov.

Do sredine leta so nove informacije nakazovale, da so svetovni zaviralni dejavniki, povezani predvsem z nadaljnjo šibko svetovno trgovinsko menjavo ter vztrajnejšimi in dolgotrajnejšimi negotovostmi v zunanjem okolju, še naprej negativno vplivali na gospodarske obete v euroobmočju. Ti dejavniki so hromili predvsem predelovalne dejavnosti v euroobmočju. Poleg tega se je inflacija še dodatno znižala predvsem zaradi začasnih dejavnikov, medtem ko so merila osnovne inflacije še naprej stagnirala.

Zaradi dolgotrajnejših negotovosti in njihovih posledic za inflacijske obete je Svet ECB odločil, da je treba denarno politiko prilagoditi že drugič v letu 2019 in dodatno okrepiti njeno spodbujevalno naravnanost, da bi se inflacija še naprej vzdržno približevala srednjeročnemu cilju. Zato je Svet ECB na junijski seji sklenil, da okrepi prihodnjo usmeritev glede gibanja obrestnih mer tako, da še dodatno podaljša koledarsko komponento prihodnje usmeritve. Svet ECB je namreč izjavil, da pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez prvo polovico leta 2020, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije srednjeročnemu cilju. Poleg tega je še enkrat potrdil prihodnjo usmeritev glede ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Svet ECB je določil tudi ceno operacij v seriji CUODR III. Obrestna mera v vsaki operaciji bo določena na ravni, ki je 10 bazičnih točk nad povprečno obrestno mero v Eurosistemovih operacijah glavnega refinanciranja. Za banke, katerih primerno neto posojanje presega referenčno vrednost, bo obrestna mera, uporabljena v CUODR III, nižja in bo lahko celo tako nizka kot povprečna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita plus 10 bazičnih točk. Ugotovljeno je bilo, da takšna cena predstavlja ravnotežje med ugodnimi gibanji v bančnem posojanju na eni strani ter nujnostjo, da ohranjamo spodbujevalno naravnano denarno politiko, na drugi strani.

Med poletjem sta na gospodarske obete v euroobmočju še naprej negativno vplivala pojemanje dinamike svetovne rasti in šibka mednarodna trgovinska menjava. Poleg tega so dolgotrajno prisotne negotovosti še naprej poslabševale poslovno klimo, zlasti v predelovalnih dejavnostih. Gibanje cen je po drugi strani ostalo umirjeno, medtem ko so merila osnovne inflacije še naprej stagnirala. Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so stagnirala na rekordno nizki ravni, zabeleženi po junijski seji, medtem ko so ankete kazale opazno znižanje dolgoročnejših pričakovanj.

Svet ECB je ugotovil, da je bila realizirana in napovedana stopnja inflacije vztrajno pod ravnijo, ki je skladna z inflacijskim ciljem.

V takšnih razmerah je Svet ECB na julijski seji ugotovil, da se stopnja inflacije (realizirane in napovedane) vztrajno giblje pod ravnijo, ki je skladna s ciljem. Poleg tega je bila po mnenju Sveta ECB simetrija v srednjeročnem inflacijskem cilju pomemben element, ki prispeva k doseganju vzdržnega približevanja inflacije ciljni ravni. Zato je bilo pomembno, da Svet ECB pokaže svojo odločenost in sposobnost, da ukrepa ter da je pripravljen dodatno sprostiti naravnanost denarne politike s prilagoditvijo vseh svojih instrumentov, če bi bilo to potrebno, da doseže inflacijski cilj. Obenem je Svet ECB izjavil, da je odločen ukrepati v skladu s svojo zavezanostjo simetriji v inflacijskem cilju, če bodo srednjeročni inflacijski obeti še naprej nižji od ciljne ravni. Tako je Svet ECB sklenil, da bo v prihodnjo usmeritev glede gibanja obrestnih mer ponovno uvedel t. i. pristranskost v smeri rahljanja denarne politike z izjavo, da pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni. Poleg tega je relevantnim odborom Eurosistema naročil, naj preučijo različne možnosti, med drugim načine okrepitve prihodnje usmeritve glede gibanja ključnih obrestnih mer, blažilne ukrepe (npr. vzpostavitev večstopenjskega sistema obrestovanja rezervnih imetij) ter možnosti glede velikosti in sestave morebitnih novih neto nakupov vrednostnih papirjev. Te najave so pripravile teren za morebitno uvedbo celovitega svežnja ukrepov na naslednji seji Sveta ECB o denarni politiki, če se inflacijski obeti ne bi izboljšali v skladu s ciljem.

Tretji korak za okrepitev spodbujevalne naravnanosti denarne politike s celovitim svežnjem ukrepov kot odziv na vztrajno nizko stopnjo inflacije

V septembrskih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB so bili inflacijski obeti dodatno popravljeni navzdol. V celoti gledano je bil Svet ECB soočen z dolgotrajnim upočasnjevanjem gospodarstva v euroobmočju, z vztrajnimi navzdol usmerjenimi tveganji in z inflacijskimi obeti, ki so še naprej zaostajali za srednjeročnim inflacijskim ciljem. Zaporedni in znatni popravki inflacijskih obetov navzdol so privedli do tega, da se je napovedana inflacija za leto 2021 znižala z 1,8% v projekcijah iz decembra 2018 na 1,5% v projekcijah iz septembra 2019. Dodatno navzdol popravljeni inflacijski obeti – kljub dejstvu, da so finančni pogoji, vključeni v projekcije, že odražali velika pričakovanja o dodatnem rahljanju denarne politike – so pomenili, da se bo inflacija še bolj oddaljila od ravni, ki je po mnenju Sveta ECB skladna z inflacijskim ciljem. Merila osnovne inflacije so ostala umirjena, kazalniki inflacijskih pričakovanj pa so bili še naprej na nizki ravni. Ob tem se je Svet ECB dogovoril, da je potreben tretji korak rahljanja denarne politike, da bi podprl inflacijo pri njenem ponovnem vzdržnem približevanju inflacijskemu cilju. Svet ECB je zato septembra sprejel naslednje sklepe:

Potreben je bil celovit odziv denarne politike, da bi spodbudili inflacijo k ponovnemu vzdržnemu približevanju srednjeročnemu inflacijskemu cilju.

Prvič, sklenil je znižati obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita za 10 bazičnih točk na ‑0,50% (glej graf 17). Znižanje obrestne mere za mejni depozit je spremljalo preoblikovanje prihodnje usmeritve Sveta ECB glede pričakovanega gibanja ključnih obrestnih mer. Tako je pričakoval, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni pod 2%, vendar dovolj blizu te meje, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Graf 17

Ključne obrestne mere ECB

(v odstotkih na leto)

Vir: ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019.

Drugič, odločil se je, da se bodo s 1. novembrom ponovno začeli izvajati neto nakupi obveznic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev na mesečni ravni 20 milijard EUR (glej graf 18) ob pričakovanju, da se bodo neto nakupi končali, tik preden Svet ECB začne dvigovati ključne obrestne mere ECB. Svet ECB je obenem znova poudaril, da bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investiral, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Graf 18

Mesečni neto nakupi in skupno unovčenje vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev v letu 2019

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Mesečni neto nakupi po knjigovodski vrednosti in mesečni zneski unovčenj. V fazi ponovnega investiranja Eurosistem z nemotenim in fleksibilnim izvajanjem upošteva načelo tržne nevtralnosti. Zato se ponovno investiranje glavnice unovčenih vrednostnih papirjev razporedi čez vse leto, da se zagotovi redna in uravnotežena prisotnost na trgu. Poleg tega je mogoče dodatne neto nakupe vrednostnih papirjev razporediti tudi na sosednje mesece, če bi bila pričakovana aktivnost na trgu v določenem mesecu manjša (npr. decembra). Mesečni neto nakupi se zato ne ujemajo popolnoma s ciljnim mesečnim obsegom neto nakupov vrednostnih papirjev. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019.

Tretjič, sklenil je na novo kalibrirati tretjo serijo operacij CUODR tako, da sodelujočim bankam ponudi privlačnejšo obrestno mero (banke, ki presegajo minimalno referenčno vrednost posojanja, se lahko zdaj zadolžujejo po obrestni meri, ki je lahko tako nizka kot povprečna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita v času trajanja operacije) in daljšo zapadlost (tri leta namesto dveh let). Z ugodnejšimi pogoji v operacijah CUODR se bodo ohranili ugodni pogoji najemanja bančnih posojil, zagotovila nemotena transmisija denarne politike ter nadalje podprla spodbujevalno naravnana denarna politika.

Uveden je bil tudi dvostopenjski sistem obrestovanja rezervnih imetij, po katerem je del presežnih denarnih rezerv bank izvzet iz negativne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, s čimer se ohranja transmisija denarne politike preko bančnega sistema.

Vsi elementi v svežnju ukrepov, ki ga je Svet ECB sprejel na septembrski seji o denarni politiki, so bili oblikovani tako, da se medsebojno dopolnjujejo pri zagotavljanju spodbude s strani denarne politike ter podpirajo približevanje inflacije cilju Sveta ECB. Z znižanjem obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita in z okrepitvijo od razmer odvisne prihodnje usmeritve so se zasidrale kratkoročne do srednjeročne obrestne mere, ki so pomembne pri določanju cene posojil podjetjem v euroobmočju. S ponovnim izvajanjem neto nakupov vrednostnih papirjev in s pričakovanim obdobjem ponovnega investiranja pa so se zasidrale srednjeročne do dolgoročnejše obrestne mere, ki so pomembne pri določanju cene hipotekarnih posojil gospodinjstvom. Operacije CUODR III so bile na novo kalibrirane, da bi se ohranili ugodni pogoji najemanja bančnih posojil, omogočila nemotena transmisija denarne politike in zagotovila spodbuda bankam, da še naprej kreditirajo svoje stranke. Namen dvostopenjskega sistema obrestovanja rezervnih imetij pa je bil zmanjšati neposredne stroške negativnih obrestnih mer, ki jih imajo banke, da bi se podprla transmisija denarne politike preko bančnega sistema. Tako so se blažji pogoji financiranja na trgu še naprej prenašali na pogoje zadolževanja, ki veljajo za podjetja in gospodinjstva.

Spremljanje gibanja inflacije v luči določene stabilizacije gospodarskih obetov ob nadaljnji pripravljenosti, da ukrepamo

Do konca leta so po treh korakih rahljanja denarne politike med letom 2019 ostala merila osnovne inflacije na splošno umirjena, dinamika rasti v euroobmočju pa je bila še naprej šibka, čeprav so se pojavili prvi znaki stabilizacije upočasnjevanja rasti in rahlega zvišanja osnovne inflacije v skladu s prejšnjimi projekcijami. Ob takšnih gibanjih in glede na to, da je potreben čas, preden vsi ukrepi v polni meri vplivajo na gospodarstvo, je Svet ECB na decembrski seji izjavil, da pozorno spremlja gibanje inflacije in prenos ukrepov denarne politike, sprejetih septembra, v gospodarstvo. Vsekakor je Svet ECB poudaril, da je še naprej pripravljen ustrezno prilagoditi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno gibala proti ciljni ravni.

Zaradi vztrajnih negotovosti in navzdol usmerjenih tveganj je bila med letom 2019 spodbujevalna naravnanost denarne politike znatno dodatno okrepljena. Vsi elementi sprejetih ukrepov so še naprej vzajemno delovali in prispevali k nadaljnjemu zmanjšanju stroškov financiranja za banke (glej graf 19). Banke so svoje zelo ugodne pogoje financiranja prenašale v širše gospodarstvo, saj so bili pogoji kreditiranja za podjetja in gospodinjstva na zgodovinsko nizki ravni ali blizu nje. Vse odločitve, sprejete med letom 2019, so prispevale k zelo spodbujevalno naravnani denarni politiki, ki se izvaja od leta 2014, in so še naprej prispevale k boljši ekonomski uspešnosti euroobmočja.

Graf 19

Skupni stroški dolžniškega financiranja za banke

(skupni stroški financiranja z vlogami in nezavarovanega tržnega dolžniškega financiranja; v odstotkih na leto)

Viri: ECB, Markit iBoxx in izračuni ECB.
Opombe: Skupni stroški vlog so izračunani kot povprečje obrestnih mer za vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri novih poslih, tehtano s stanjem. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019. CUODR – ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja, PNLVP – program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, PNKO – program nakupa kritih obveznic, PNVP – program nakupa vrednostnih papirjev.

Graf 20

Skupne bančne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom

(v odstotkih na leto)

Vir: ECB.
Opombe: Skupne bančne posojilne obrestne mere so izračunane z agregiranjem kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer z uporabo 24-mesečne drseče sredine obsega novih poslov. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2019.

2.2 Dinamika Eurosistemove bilance stanja ob ponovnem izvajanju neto nakupov vrednostnih papirjev

Velikost Eurosistemove bilance stanja je v letu 2019 ostala nespremenjena.

Eurosistem je od začetka svetovne finančne krize v letih 2007–2008 sprejel celo vrsto standardnih in tudi nestandardnih ukrepov denarne politike, ki so sčasoma neposredno vplivali na velikost in sestavo Eurosistemove bilance stanja. Med nestandardnimi ukrepi so bile operacije refinanciranja, s katerimi je bilo nasprotnim strankam zagotovljeno financiranje z originalno zapadlostjo do štirih let, ter nakupi vrednostnih papirjev, ki so jih izdali zasebni in javni subjekti (v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev). Decembra 2018 je Eurosistem prenehal izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, leta 2019 pa je v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev. Eurosistem je s 1. novembrom 2019 ponovno začel izvajati neto nakupe vrednostnih papirjev na povprečni mesečni ravni 20 milijard EUR. Ob koncu leta 2019 je velikost Eurosistemove bilance stanja znašala 4,7 bilijona EUR, kar je enako kot ob koncu leta 2018.

Ob koncu leta 2019 so sredstva, povezana z denarno politiko, znašala 3,3 bilijona EUR oziroma 70% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja, kar pomeni znižanje z 72% ob koncu leta 2018. Sredstva, povezana z denarno politiko, zajemajo posojila kreditnim institucijam v euroobmočju, ki so predstavljala 13% skupnih sredstev (16% ob koncu leta 2018), in vrednostne papirje, kupljene za namene denarne politike, ki so predstavljali okoli 56% skupnih sredstev (enako kot ob koncu leta 2018) (glej graf 21). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem tujo valuto in zlato v imetju Eurosistema ter eurske portfelje, ki niso povezani z denarno politiko.

Na strani obveznosti sta skupni znesek rezervnih imetij nasprotnih strank in uporaba odprte ponudbe mejnega depozita ostala približno nespremenjena na ravni 2 bilijona EUR ter sta predstavljala 39% vseh obveznosti ob koncu leta 2019, kar je enako kot ob koncu leta 2018. Po napovedi dvostopenjskega sistema obrestovanja rezerv, ki je začel veljati 30. oktobra 2019, so se denarna imetja nasprotnih strank pri Eurosistemu v veliki meri preselila k rezervnim imetjem, zato se je uporaba odprte ponudbe mejnega depozita zmanjšala. Ob koncu leta 2019 je mejni depozit predstavljal 15% vseh denarnih imetij nasprotnih strank pri Eurosistemu, kar pomeni znižanje s 34% ob koncu leta 2018. Obseg bankovcev v obtoku se je povečal v skladu z zgodovinskim trendom rasti ter je ob koncu leta 2019 predstavljal 28% obveznosti, kar pomeni povečanje s 26% ob koncu leta 2018. Druge obveznosti, vključno s kapitalom in računi prevrednotenja, so predstavljale 34%, kar je enako kot ob koncu leta 2018 (glej graf 21).

Graf 21

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Pozitivne številke se nanašajo na sredstva, negativne številke pa na obveznosti. Črta, ki ponazarja presežno likvidnost, je prikazana na pozitivni strani, čeprav se nanaša na vsoto naslednjih postavk obveznosti: imetja na tekočih računih, ki presegajo obvezne rezerve, in mejni depozit.

Povprečna zapadlost portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev ter porazdelitev po vrstah finančnega premoženja in jurisdikcijah

Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo štirje aktivni programi: tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Ciljni znesek neto mesečnih nakupov v okviru programa se je sčasoma spreminjal v skladu s sklepi Sveta ECB.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2019 znašala 2,6 bilijona EUR.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2019 znašala 2,6 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal 1% (28 milijard EUR), tretji program nakupa kritih obveznic 10% (264 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 7% (185 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Kar zadeva programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, je k rasti imetij v celotnemu programu v zadnjih dveh mesecih leta 2019 največ prispeval program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v okviru katerega so neto nakupi znašali 7,7 milijarde EUR. Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se izvajajo na podlagi referenčne vrednosti, ki odraža tržno kapitalizacijo vseh primernih obveznic.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal 82% skupnih imetij v okviru celotnega programa.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež imetij v celotnem programu in je ob koncu leta 2019 znašal 2,1 bilijona EUR oziroma 82% skupnih imetij v okviru programa, kar je enak delež kot ob koncu leta 2018. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se nakupi razporejajo po jurisdikcijah v skladu s kapitalskim ključem ECB na podlagi stanj. Znotraj razporeditve nakupov, dodeljenih nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju, so bile te fleksibilne in so lahko izbirale med nakupi vrednostnih papirjev centralne države, vrednostnih papirjev regionalne države in vrednostnih papirjev, ki so jih izdale agencije s sedežem v zadevni jurisdikciji. Nekatere nacionalne centralne banke so kupovale tudi vrednostne papirje, ki so jih izdale nadnacionalne institucije EU. ECB ni kupovala dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale nadnacionalne institucije EU, niti regionalnih državnih obveznic. Tehtana povprečna zapadlost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2019 znašala 7,12 leta, kar je nekoliko manj kot konec leta 2018, ko je znašala 7,37 leta, pri čemer so bile med jurisdikcijami določene razlike.[23]

Eurosistem je ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfeljih programa nakupa vrednostnih papirjev. Unovčenja v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja so v letu 2019 znašala 37,2 milijarde EUR, medtem ko so unovčenja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja znašala 167,3 milijarde EUR.[24] Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja ter v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, so bili še naprej na voljo za posojanje,[25] da bi podprli likvidnost trgov obveznic in repo pogodb.[26]

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja se je od konca leta 2018 zmanjšalo za 109,3 milijarde EUR in je ob koncu leta 2019 znašalo 624,1 milijarde EUR. To je mogoče pripisati predvsem prostovoljnim odplačilom sredstev, izposojenih v seriji CUODR II v višini 208 milijard EUR. Znesek v višini 101,1 milijarde EUR, dodeljen v prvih dveh operacijah v okviru serije CUODR III, je le delno odtehtal zmanjšanje stanja operacij refinanciranja zaradi odplačil sredstev iz serije CUODR II. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je znižala s približno 1,8 leta ob koncu leta 2018 na približno 1,2 leta ob koncu leta 2019.

2.3 Finančna tveganja, povezana s programom nakupa vrednostnih papirjev, se zmanjšujejo z ustreznim okvirom

Učinkovitost na področju tveganj je ključno načelo Eurosistemove funkcije upravljanja tveganj.

Glavni cilj obnovljenih neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev je spodbujati zanesljivo približevanje inflacije srednjeročnemu cilju Sveta ECB. Hkrati morajo biti nakupi vrednostnih papirjev nujni in sorazmerni s tem, da ECB izpolni svoj mandat in doseže cilj glede stabilnosti cen. Če je za izpolnitev ciljev denarne politike na voljo več možnosti, naj bi bila izbrana možnost učinkovita tako z operativnega vidika kot tudi z vidika tveganj. Tako si Eurosistemova funkcija upravljanja tveganj prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj: uresničiti cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganja za Eurosistem.[27]

Vsi instrumenti denarne politike, vključno z dokončnimi nakupi vrednostnih papirjev, sami po sebi prinašajo finančna tveganja, ki jih upravlja in obvladuje Eurosistem. Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir za obvladovanje finančnih tveganj, ki je odvisen od specifičnih ciljev denarne politike ter od značilnosti in profila tveganosti vključenega finančnega premoženja. Okvir sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve. Okvir za obvladovanje tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev se uporablja pri nakupu dodatnih vrednostnih papirjev, pri ponovnem investiranju glavnice zapadlih instrumentov ter pri imetjih v programu, dokler se nahajajo v bilanci stanja Eurosistema.

Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir za obvladovanje tveganj.

Okvir za obvladovanje tveganj ne služi samo zmanjševanju finančnih tveganj, ampak prispeva tudi k uspešnemu doseganju ciljev denarne politike z diverzificiranim tržno nevtralnim razporejanjem nakupov vrednostnih papirjev. Poleg tega se v zasnovi okvira za obvladovanje tveganj upoštevajo tudi nefinančna tveganja, kot so pravna in operativna tveganja ter tveganja izgube ugleda.

V nadaljevanju je opisan sedanji okvir za obvladovanje finančnih tveganj, ki ureja izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev.[28] V tabeli 1 so povzeti glavni elementi veljavnega okvira.

Tabela 1

Glavni elementi okvira za obvladovanje tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev

Vir: ECB.
Opombe: Stopnja kreditne kvalitete, kot izhaja iz Eurosistemove harmonizirane lestvice bonitetnih ocen (glej bonitetni okvir Eurosistema). CAC – klavzula o skupnem ukrepanju.
1) Listinjeni vrednostni papirji z bonitetno oceno pod stopnjo kreditne kvalitete 2 morajo izpolnjevati dodatne zahteve, med katerimi so: (i) v kritnem skladu listinjenega vrednostnega papirja ob izdaji ne sme biti nedonosnih posojil oziroma v času trajanja vrednostnega papirja ne smejo biti dodani; (ii) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in predstavlja kritje listinjenim vrednostnim papirjem, ne sme biti strukturirano, sindicirano ali vzvodeno; (iii) veljati morajo določbe o neprekinjenem servisiranju.

2) Glej stran o vidikih izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na spletnem mestu ECB.

Zahteve glede primernosti pri dokončnih nakupih vrednostnih papirjev

Pri vseh razredih finančnega premoženja se uporabljajo kriteriji primernosti.

Za dokončne nakupe je potencialno primerno samo tržno finančno premoženje, ki se sprejema kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah. Kriteriji primernosti premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, so določeni v splošnem okviru o instrumentih denarne politike. Primerno finančno premoženje mora med drugim izpolnjevati visoke standarde kreditne kvalitete, saj mora imeti vsaj eno bonitetno oceno[29] zunanje bonitetne institucije, ki je sprejeta v bonitetnem okviru Eurosistema, ocena pa mora ustrezati stopnji kreditne kvalitete 3 ali višje (stopnji kreditne kvalitete 1 in stopnji kreditne kvalitete 2) v Eurosistemovi harmonizirani lestvici bonitetnih ocen. Poleg tega mora biti finančno premoženje denominirano v eurih ter izdano in poravnano v euroobmočju. V primeru listinjenih vrednostnih papirjev morajo biti dolžniki, do katerih so terjatve v kritnem skladu, večinoma locirani v euroobmočju.

Poleg zgoraj opisanih kriterijev primernosti se uporabljajo tudi specifični kriteriji primernosti, ki so odvisni od programa. V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja veljajo omejitve glede najkrajše in najdaljše zapadlosti. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za nakup niso primerni vrednostni papirji, ki so jih izdale kreditne institucije ali izdajatelji, katerih nadrejena družba je kreditna institucija. Poleg tega so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in tretjega programa nakupa kritih obveznic iz nakupov izključeni vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti za prenehanje in družbe za upravljanje premoženja. V tretjem programu nakupa kritih obveznic mora finančno premoženje izpolnjevati nujne pogoje, da je sprejemljivo kot zavarovanje v lastni uporabi v Eurosistemovih kreditnih operacijah, tj. kot zavarovanje ga lahko uporabi kreditna institucija izdajateljica.[30] Poleg tega od 1. januarja 2019 za nakup niso več primerne krite obveznice s pogojno možnostjo izplačila iz kritnega premoženja. Obenem nakupi vrednostnih papirjev ne smejo zaobiti pravil, ki prepovedujejo denarno financiranje javnih organov, kot je določeno v členu 123(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda

Stalno se izvajajo ocene kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda.

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja Eurosistem stalno izvaja ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja in postopke skrbnega pregleda na celotnem kupnem fondu. Vzdržuje se okvir spremljanja, v katerem se uporabljajo določeni kazalniki tveganja. Omenjeno ocenjevanje in postopki sledijo načelu sorazmernosti, pri čemer je bolj tvegano finančno premoženje podvrženo bolj poglobljeni analizi. Če je upravičeno, se lahko uporabijo dodatni ukrepi upravljanja tveganj, za katere ravno tako velja načelo sorazmernosti. Mednje sodijo zlasti omejitev ali prekinitev nakupov ter v izjemnih primerih tudi prodaja finančnega premoženja, kar pa mora od primera do primera oceniti Svet ECB.

Okvir vrednotenja

Z okvirom vrednotenja se zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah.

Z okvirom vrednotenja se pri programu nakupa vrednostnih papirjev zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah, s čimer se zmanjšuje izkrivljanje trga in omogoča lažje doseganje učinkovitosti na področju tveganj. V okviru se upoštevajo razpoložljive tržne cene, kakovost takšnih cen in poštene vrednosti. Izvaja se tudi ex post preverjanje cen, da bi se ocenilo, ali so transakcijske cene odraz tržnih cen v času transakcije.

V okviru vseh programov nakupa vrednostnih papirjev so dovoljeni nakupi primernih dolžniških instrumentov z negativno donosnostjo do dospetja, vključno z instrumenti, katerih donosnost je pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, če bi bilo to potrebno.[31]

Referenčne vrednosti nakupov

Z referenčnimi vrednostmi nakupov se zagotavlja razpršenost.

Z referenčnimi vrednostmi nakupov se zagotavlja oblikovanje razpršenega portfelja in zmanjšujejo tveganja. Referenčne vrednosti nakupov v programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja določa tržna kapitalizacija celotnega kupnega fonda, tj. nominalni znesek primernega finančnega premoženja, ki izpolnjuje pogoje glede tveganja. V primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja pa razporejanje nakupov po jurisdikcijah na podlagi stanj določa kapitalski ključ ECB.

Omejitve

Omejitve deleža v posamezni izdaji in omejitve izpostavljenosti do posameznega izdajatelja so uspešno orodje pri omejevanju koncentracije tveganj.

Za program nakupa vrednostnih papirjev je vzpostavljen okvir omejitev. Pri umerjanju omejitev deleža v izdaji in omejitev izpostavljenosti do izdajatelja[32] se upoštevajo operativni in pravni vidiki ter vidiki, povezani z denarno politiko in upravljanjem tveganj. Omejitve so natančneje umerjene glede na razred finančnega premoženja, pri čemer se razlikuje med vrednostnimi papirji javnega in zasebnega sektorja.

V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se omejitve deleža v izdaji in omejitve izpostavljenosti do izdajatelja uporabljajo za to, da se zaščiti delovanje trga in oblikovanje cen, da se omeji koncentracija tveganj ter da Eurosistem ne postane dominanten kreditodajalec državam v euroobmočju. Omejitev deleža v izdaji pri nadnacionalnih obveznicah, primernih za nakup v okviru tega programa, znaša 50% stanja izdanih vrednostnih papirjev. Pri vseh ostalih obveznicah, primernih za nakup v okviru omenjenega programa, je omejitev deleža v izdaji določena na ravni 33% celotnega obsega izdaje, pri čemer se od primera do primera preverja, da Eurosistem ne bi pridobil manjšine, ki bi lahko blokirala klavzulo o skupnem ukrepanju. Sicer pa omejitev deleža v izdaji znaša 25%. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja je pri nadnacionalnih izdajateljih določena na ravni 50% celotnega obsega primernega finančnega premoženja, ki ga je izdala zadevna institucija, pri ostalih primernih izdajateljih pa je na ravni 33%.

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja je omejitev deleža v izdaji določena na 70-odstotni ravni. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se v posebnih primerih uporablja manjša omejitev deleža v izdaji, na primer pri vrednostnih papirjih, ki so jih izdala javna podjetja, saj se ti obravnavajo enako kot v primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Poleg omejitev deleža v izdaji se v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja uporabljajo tudi omejitve izpostavljenosti do izdajatelja. Pri programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so omejitve izpostavljenosti do izdajatelja določene na podlagi referenčne razporeditve, ki je povezana s tržno kapitalizacijo skupine izdajatelja, s čimer se zagotavlja diverzificirano razporejanje nakupov. Poleg tega se lahko uporabljajo nižje omejitve, če je to potrebno na podlagi rezultatov ocene kreditnega tveganja in postopkov skrbnega pregleda, kot je pojasnjeno zgoraj.

3 Finančni sektor v euroobmočju: povečevanje odpornosti bank v okolju tveganj

Tveganja, s katerimi se sooča finančni sektor v euroobmočju, so tekom leta 2019 ostala zahtevna. Po eni strani je finančno stabilnost podpiralo več dejavnikov, vključno z gospodarsko rastjo in zdravo kapitalizacijo bank v euroobmočju. Po drugi strani pa so na okolje finančne stabilnosti negativno vplivala vse večja tveganja nižje gospodarske rasti v prihodnosti. Zaradi velikega prevzemanja tveganj na finančnih in nepremičninskih trgih so se še naprej kopičile ranljivosti v zvezi z vrednotenjem premoženja, medtem ko so se tveganja v vse večjem nebančnem finančnem sektorju še naprej povečevala. V takem okolju so države euroobmočja ob posvetovanju z ECB izvedle več makrobonitetnih ukrepov za zmanjšanje sistemskih tveganj in okrepitev odpornosti. Poleg tega je bančni nadzor v ECB z mikrobonitetnimi ukrepi prispeval k stabilnemu evropskemu bančnemu sektorju. V letu 2019 je ECB še naprej prispevala tudi k razpravi o dokončanju bančne unije in o napredku pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov ter poudarjala, da je pomembno razviti orodja za zmanjševanje tveganj v nebančnem finančnem sektorju.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2019

Okolje finančne stabilnosti je med letom 2019 ostalo zahtevno. Svetovni gospodarski obeti so se tekom leta poslabšali, velika politična negotovost in negotovost v zvezi z ekonomskimi politikami pa sta predstavljali velika navzdol usmerjena tveganja. V takem okolju so na gibanja na trgih vse bolj vplivala pričakovanja o nadaljnjem rahljanju denarne politike in umik k varnim naložbam. Posledica tega je bila precej nižja donosnost državnih in podjetniških obveznic z višjimi bonitetnimi ocenami. Zaradi okolja nizkih (ali negativnih) obrestnih mer in nizkih donosnosti varnih finančnih instrumentov so imele finančne institucije težave z dobičkonosnostjo. Zato so investicijski skladi in zavarovalnice prevzemali večja tveganja. Možnosti bank za ustvarjanje dobička v prihodnje so se še poslabšale zaradi vse slabših gospodarskih obetov in s tem povezanega okolja obrestnih mer, ki bodo po pričakovanjih ostale nižje še daljše obdobje. Vseeno pa je zmanjševanje težav s financiranjem zaradi nižjih stroškov in izboljšanega dostopa do obvezniških trgov podpiralo banke, ki so ostale zadostno kapitalizirane, saj količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znaša 14,2%.

Ugotovljene so bile štiri ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti.

ECB je tekom leta 2019 ugotovila štiri ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju v obdobju dveh let, ki so obravnavane v polletnem pregledu finančne stabilnosti, ki ga objavlja ECB (glej sliko 1):

Slika 1

Ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju

Vir: ECB.
Opomba: Ocena finančne stabilnosti na dan 20. novembra 2019.

  • Prvič, ranljivosti v zvezi z vrednotenjem premoženja so tekom leta 2019 ostale izrazite, pri čemer je ECB izpostavila možnost nepredvidljivega prevrednotenja premoženja na svetovnih finančnih trgih. Iskanje donosov se je med letom 2019 okrepilo, pri čemer so se delniški tečaji v euroobmočju zvišali za okrog 20% kljub nižjim dobičkom podjetij in poslabševanju makroekonomskega okolja, medtem ko je imelo manj kot 10% obveznic na svetovni ravni stopnjo donosa 3% ali več. Tako so tveganje še naprej predstavljali nenadni popravki na trgih lastniškega kapitala in na trgih instrumentov s fiksno donosnostjo in nižjo boniteto, predvsem ob veliki gospodarski in politični negotovosti. Cene nepremičnin v euroobmočju so se leta 2019 še naprej zviševale, k čemur je prispevalo tudi okolje nizkih obrestnih mer. Opozorila in priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja glede ranljivosti na področju stanovanjskih nepremičnin so tako nakazovala, da so bile v več državah ključne ranljivosti nadaljnja močna cenovna dinamika ter razmeroma živahna rast hipotekarnih posojil in visoka zadolženost gospodinjstev (glej razdelek 3.2).
  • Drugič, zaskrbljenost zaradi vzdržnosti javnega in zasebnega dolga je še naprej vztrajala v več državah, saj je bila zadolženost javnega oziroma nefinančnega zasebnega sektorja pogosto visoka glede na preteklo dinamiko in mednarodne standarde. Čeprav so nizki stroški financiranja ublažili kratkoročne pritiske v zvezi z vzdržnostjo dolga, so javne in zasebne finance ostale izpostavljene tveganju zaradi nenadne spremembe razpoloženja na trgu ali poslabšanja makroekonomskih razmer. Nenaden popravek obrestnih mer navzgor z zelo nizke ravni je lahko posebno škodljiv za gospodinjstva in nefinančne družbe v državah, kjer prevladujejo posojila s spremenljivo obrestno mero.
  • Tretjič, povečale so se ranljivosti v bančnem sektorju euroobmočja. Zaradi vse slabših gospodarskih obetov in okolja dolgotrajno nizkih obrestnih mer je dobičkonosnost bank v euroobmočju leta 2019 ostala nizka, prav tako pa so se poslabšali obeti glede dobičkonosnosti. Čeprav se je obseg nedonosnih posojil še naprej umirjeno zmanjševal, so bile v nekaterih delih bančnega sektorja vseeno potrebne nadaljnje izboljšave. V številnih primerih so na dolgoročne obete za dobičkonosnost bank negativno vplivale presežne zmogljivosti in stroškovna neučinkovitost.
  • Četrtič, v nebančnem finančnem sektorju so se še naprej kopičile ranljivosti zaradi večjega prevzemanja tveganj. Investicijski skladi in zavarovalnice so še naprej prevzemali tveganja v odgovor na zniževanje donosnosti finančnih instrumentov z višjimi bonitetnimi ocenami. Obenem se je zaradi znižanja zelo likvidnih instrumentov in posameznih primerov velikega finančnega vzvoda v sektorju investicijskih skladov pojavila zaskrbljenost glede možnosti nenadnih in velikih unovčenj in naložbenega ravnanja, ki bi lahko še okrepilo morebitno tržno volatilnost.

ECB je med letom 2019 izpostavila tudi druge ranljivosti onkraj kratkoročnega in srednjeročnega obdobja, ki bi potencialno lahko negativno vplivale na finančni sektor. Tako je okrepila prizadevanja za oceno posledic, ki jih imajo podnebne spremembe za finančno stabilnost, in izboljšala obveščanje o tej temi. Cilj ECB je, da v okviru svojega mandata prispeva k širšim prizadevanjem za zmanjšanje morebitnih negativnih posledic podnebnih sprememb, pri čemer se osredotoča na več ključnih področij (glej okvir 3). Kar zadeva prizadevanja ECB, da zmanjša svoj okoljski vpliv, je v letih 2008–2018 izpuste ogljikovega dioksida na delovno mesto zmanjšala za 74% (glej tudi okvir 3). Obenem je ECB tekom leta 2019 preučila posledice razvoja finančne tehnologije tako na mikrobonitetni kot na makrobonitetni ravni (glej okvir 4).

Okvir 3
ECB in podnebne spremembe

Podnebna tveganja (oziroma tveganja v zvezi z globalnim segrevanjem) postajajo vse bolj pomembna za finančni sistem in gospodarstvo nasploh prek dveh glavnih kanalov: prek fizičnih tveganj in tveganj zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Fizična tveganja so med drugim povezana z večjo resnostjo in pogostostjo neugodnih vremenskih razmer. Uresničitev teh tveganj negativno vpliva na vrednost premoženja, cene blaga in premoženje, zastavljeno kot zavarovanje, na prizadetih območjih in tako privede do izgub za mnoge akterje, vključno z zavarovalnicami ter bankami in drugimi finančnimi institucijami. Fizična tveganja se že uresničujejo in se po vsem svetu povečujejo.[33] Tveganja zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo so povezana z možnimi stranskimi učinki in stroški politik, katerih cilj je zmanjšati okoljska tveganja. Prilagajanje v smeri nizkoogljičnega gospodarstva je lahko namreč urejeno ali neurejeno. Nenadna uvedba politik ali vpliv novih tehnologij bi na primer lahko sprožila tržna tveganja za banke in druge vlagatelje zaradi nepričakovanega znižanja cen premoženja in morebitnih prisilnih prodaj ogljično intenzivnih naložb. Obenem prehod v nizkoogljično gospodarstvo ali z njim povezane politike lahko znižajo dobičkonosnost ogljično intenzivnih podjetij, kar bi privedlo do večjega kreditnega tveganja za banke, ki so izpostavljene tem sektorjem. To lahko privede tudi do izgub v proizvodnji in do sprememb relativnih cen.

Nosilci politik se pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami soočajo z odločitvijo: bodisi lahko zdaj uvedejo najverjetneje drage politike zmanjševanja podnebnih tveganj, s katerimi bodo zagotovili pravočasen in urejen prehod v nizkoogljično gospodarstvo, bodisi pa ne ukrepajo in tvegajo, da se bodo morali soočiti s scenarijem »tragedije kratkovidnosti«, po katerem bodo podnebna tveganja obravnavali prepozno, istočasno pa bi se lahko uresničila precejšnja tveganja zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo in fizična tveganja.[34] Splošno sprejeto je, da je treba zunanje okoljske dejavnike v prvi vrsti odpravljati z najboljšimi možnimi politikami, kot so na primer davki, vendar morajo vsi organi v okviru svojih pristojnosti razmisliti o ustreznem odzivu na podnebne spremembe in o povezanih tveganjih.[35] ECB bo v okviru pregleda strategije denarne politike ocenila, kakšna bi bila lahko vloga Eurosistema pri soočanju s tveganji v zvezi s podnebnimi spremembami, in dognala, ali in kako – v okviru svojega mandata – lahko k temu prispeva.

Tako lahko ECB v okviru svojega mandata prispeva k splošnim prizadevanjem za ublažitev morebitnih negativnih posledic podnebnih sprememb na področjih, kjer je lahko najučinkovitejša in kjer je to operativno izvedljivo. ECB svoja prizadevanja tako osredotoča na naslednja glavna področja: (1) izboljšanje ekonomske analize, modelov napovedovanja in ocenjevanja tveganj; (2) razvoj spremljanja in ocenjevanja tveganj za finančno stabilnost, vključno s stresnim testiranjem za podnebna tveganja; (3) bančni nadzor; (4) upoštevanje vidikov podnebnih tveganj v naložbenih operacijah in poslovanju; (5) ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na naravnanost denarne politike; (6) podpora forumom EU in mednarodnim forumom, zakonodajalcem in oblikovalcem standardov pri obravnavi tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami in pri vključevanju vidikov trajnosti v finančno odločanje; (7) varovanje okolja s sistemom okoljskega ravnanja.

1. Ekonomska analiza, modeli napovedovanja in ocenjevanje tveganj

Pomembno in vse bolj relevantno je, da ECB upošteva posledice podnebnih sprememb in politik v zvezi s podnebnimi spremembami, ko pri izvajanju denarne politike ocenjuje obete za cenovno stabilnost. Podnebne spremembe bodo tako vključene v prihajajoči pregled strategije denarne politike. ECB je pri osrednji ekonomski analizi že upoštevala vpliv šokov zaradi podnebnih sprememb in s tem povezane politike. Tehnološke politike in javnofinančne politike za ublažitev posledic in uspešnejše prilagajanje, kot je na primer obdavčitev ogljikovega dioksida, imajo običajno neposreden učinek na cene. Vpliv na inflacijo je lahko tudi posreden, in sicer prek razmer na strani ponudbe in povpraševanja v gospodarstvu, ki vplivajo na rast naložb in produktivnosti. Nujne okolju prijazne politike torej vplivajo tudi na javnofinančni saldo držav in na stroške poslovanje družb v izpostavljenih sektorjih, kar ima na koncu posledice za določanje cen. Same podnebne spremembe lahko privedejo do postopnega preoblikovanja vedenja in strukture potrošnje gospodinjstev, kar bo imelo posledice za dinamiko gospodarske rasti tako v smislu povprečja kot tudi volatilnosti rasti. Takšni učinki se na koncu pokažejo kot vpliv na premoženje in potencialni proizvod. ECB vse intenzivneje analizira makroposledice podnebnih sprememb in s tem povezane javne politike. Namen ugotovitev analize je, da ECB bolj upošteva takšne vidike v svoji redni ekonomski analizi, modelih napovedovanja in ocenjevanju tveganj. Obravnavajo se tudi posledice podnebnih sprememb za kanale v transmisiji denarne politike in za denarno analizo ter predvsem za zagotavljanje kreditiranja.

2. Spremljanje in ocenjevanje tveganj za finančno stabilnost

ECB v okviru prilagajanja podnebnim spremembam aktivno spremlja fizična tveganja in tveganja zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, ki ogrožajo banke in nebančne finančne institucije. Za to je morala razviti dovolj podrobno razumevanje in spremljanje ogljične intenzivnosti portfeljev bank na ravni podjetij, in sicer na podlagi izpostavljenosti do nefinančnih družb in emisij ogljikovega dioksida.[36] Vzporedno pa se osredotoča tudi na razvoj analitičnega okvira za izvedbo poskusnega stresnega testa za podnebna tveganja v bančnem sektorju euroobmočja, ki bo po svoji naravi makroboniteten.[37] Pomembno je, da so v ta prizadevanja vključene vse države v Evropskem gospodarskem prostoru, in sicer pod okriljem skupne projektne skupine za spremljanje podnebnih tveganj. Skupina, ki poroča svetovalnemu tehničnemu odboru Evropskega odbora za sistemska tveganja in Odboru za finančno stabilnost Evropskega sistema centralnih bank, ima dva cilja: (I) da vzpostavi okvir za spremljanje podnebnih sistemskih tveganj; (ii) da določi v prihodnost usmerjene scenarije, po katerih se bodo v stresnem testu ocenjevala podnebna tveganja in transmisijski kanali. Zaradi globalne narave podnebnih sprememb je ključno, da se razvije skupno razumevanje finančnih tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Tako so ECB in več nacionalnih centralnih bank Eurosistema članice mreže za ozelenitev finančnega sistema in igrajo pomembno vlogo pri začetnih prizadevanjih za ocenjevanje tveganj za finančno stabilnost, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, pri čemer sodelujejo z Odborom za finančno stabilnost in Baselskim odborom za bančni nadzor.

3. Bančni nadzor

Podnebna tveganja so pomemben dejavnik tveganja za bančni sistem euroobmočja.[38] Ankete med bankami (ki predstavljajo okrog 44% skupne bilančne vsote bank v euroobmočju), ki jih je leta 2019 izvedla ECB, so pokazale, da se banke v euroobmočju vse bolj vključujejo v skupne panožne pobude, da bi izboljšale metodologijo za merjenje podnebnih tveganj ter prispevale k širšim in bolj primerljivim razkritjem. ECB meni, da bi banke morale sprejeti pravočasen in strateški pristop k obravnavi teh tveganj, skladen s sporočili in pričakovanji, ki so navedena v akcijskem načrtu EBA za trajnostno financiranje, objavljenem decembra 2019. ECB aktivno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi, finančnimi regulatorji (npr. Evropskim bančnim organom in Baselskim odborom za bančni nadzor) ter drugimi centralnimi bankami in nadzorniki (predvsem v okviru mreže za ozelenitev finančnega sistema), da bi nadaljevala razvoj nadzorniškega pristopa k podnebnim tveganjem.[39]

4. Naložbene operacije

ECB k boju proti podnebnim spremembam prispeva z lastnimi naložbenimi odločitvami. Pokojninski sklad ECB sledi trajnostni naložbeni politiki, katere cilj je zmanjšati ogljični odtis ECB. Kar zadeva portfelj pokojninskega sklada ECB, širok nabor naložb in dolgoročnejše naložbeno obdobje omogočata izvajanje politike trajnostnih in odgovornih naložb, ki temelji na smernicah v zvezi s selektivnim izvzemanjem naložb in glasovanjem s pooblastilom. ECB je glasovanje s pooblastilom v primeru lastniških instrumentov delegirala zunanjim upravljavcem naložb, ki so podpisniki načel za odgovorno investiranje, ki jih podpirajo Združeni narodi, zato morajo v svoje politike glasovanja vključiti okoljske, socialne in upravljavske standarde. ECB se je odločila tudi, da bo sedanje splošne referenčne vrednosti za portfelje lastniških instrumentov v svojem pokojninskem skladu nadomestila z nizkoogljičnimi referenčnimi vrednostmi. V okviru sodelovanja v mreži za ozelenitev finančnega sistema in v skladu s pred kratkim objavljenim vodnikom o trajnostnih in odgovornih naložbah pri upravljanju portfeljev s strani centralnih bank si ECB prizadeva tudi praktično izvrševati načela trajnostnih in odgovornih naložb v svojem portfelju lastnih sredstev, ki obsega vplačani kapital in splošni rezervni sklad.

5. Operacije denarne politike

V skladu z načelom tržne nevtralnosti Eurosistem v okviru štirih programov nakupa vrednostnih papirjev (program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in tretji program nakupa kritih obveznic) kupuje tudi zelene obveznice in tako podpira boj proti podnebnim spremembam. ECB podpira pobude, katerih cilj je izboljšati vrednotenje tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami in ocenjevanje tveganj zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo s strani zasebnih akterjev. V okviru tega naj bi zunanje bonitetne institucije, vključene v bonitetni okvir Eurosistema, razvile in izboljšale metodologije in standarde za vključitev okoljskih, socialnih in upravljavskih kriterijev v svoje bonitetne ocene ali razvile druge bolj specifične ocene, povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi kriteriji.

ECB kritično spremlja, v kolikšni meri se tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami vrednotijo in tako vključujejo v posojilne pogoje, in preučuje, ali so potrebni dodatni ukrepi, da bi se tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami odražala v naboru finančnega premoženja, ki je primerno kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v segmentu tržnega finančnega premoženja. Splošneje gledano bo ECB v okviru pregleda strategije denarne politike preučevala, kako podnebne spremembe lahko vplivajo na operacije denarne politike ECB.

6. Pobude EU in mednarodne pobude za trajnostno financiranje

ECB je prispevala k različnim evropskim in mednarodnim pobudam, katerih cilj je izboljšati skupno odzivanje na podnebne spremembe s spodbujanjem trajnostnega in zelenega financiranja. Na ravni EU je ECB pozdravila akcijski načrt Evropske komisije za financiranje trajnostne rasti kot pomemben korak k vključevanju trajnosti v finančno odločanje in aktivno podprla predlagan razvoj skupne taksonomije EU za trajnostne naložbe kot ključni korak za povečevanje zelenega financiranja. Kot članica strokovne skupine za trajnostno financiranje, ki je bila ustanovljena z namenom pomagati pri pobudah Evropske komisije, ki izhajajo iz njenega akcijskega načrta, je ECB sodelovala pri pripravi strokovnega poročila, objavljenega junija 2019, pri čemer je predvsem zagotavljala analitični prispevek in strokovno podporo pri ocenjevanju gospodarskih posledic taksonomije. V širšem smislu je ECB sodelovala z večjim številom centralnih bank in finančnih regulatorjev z vsega sveta, da bi popularizirali zeleno financiranje in povečali prispevek finančnega sektorja k financiranju prehoda v zeleno gospodarstvo, predvsem v okviru mreže za ozelenitev finančnega sistema in mednarodnih forumov, kot je na primer skupina G7.

7. Zelena ECB

Kar zadeva prizadevanja ECB za zmanjšanje njenega okoljskega vpliva, je bila v letu 2019 uspešno ponovno certificirana v skladu z evropskim sistemom za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), obenem pa je določila nove okoljske cilje in sprejela ukrepe, s katerimi je utrdila svojo zavezanost varstvu okolja in nadaljnjemu povečanju okoljske učinkovitosti. Tekom leta je bilo izvedenih več novih ukrepov za zmanjševanje okoljskega vpliva iz rednega poslovanja, kot je na primer elektronska predložitev ponudb v postopkih javnega naročanja. ECB je sklenila tudi medinstitucionalno sodelovanje z Evropskim parlamentom, da bi skupaj nevtralizirala preostale emisije CO2, hkrati pa je izogibanje emisijam in njihovo zmanjševanje obdržala kot strateško prednostno nalogo v svojem sistemu okoljskega ravnanja. Osrednji steber prizadevanj ECB na področju okoljskega ravnanja sta ostala ozaveščanje o velikih izzivih, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, in potreba po smiselnem ukrepanju. ECB je sodelovala v evropskem tednu mobilnosti in evropskem tednu zmanjševanja odpadkov ter zaposlenim nudila izobraževanja o podnebnih spremembah. V primerjavi z letom 2008 so se zaradi okoljskih dejavnosti ECB leta 2018 emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za 74% na delovno mesto, poraba energije pa za 54% na delovno mesto. Več informacij o okoljski učinkovitosti ECB je v okoljski izjavi.

3.2 Makrobonitetna politika za krepitev odpornosti v celotnem sektorju

Makrobonitetne politike so glavno orodje za odpravljanje tveganj za finančno stabilnost.

S pojavom sistemskih tveganj v finančnem sistemu se spoprijemajo makrobonitetne politike, z uredbo o EMN pa je bila ECB na tem področju dodeljena pomembna vloga in posebna pooblastila. Tako je naloga ECB, da oceni makrobonitetne ukrepe za banke, ki jih določa zakonodaja EU in so jih sprejeli nacionalni organi v državah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (EMN), obenem pa ima ECB tudi pooblastila, da takšne nacionalne ukrepe nadgradi. Kot odziv na glavna tveganja v letu 2019 so nacionalni organi v euroobmočju ob posvetovanju z ECB izvedli precej več makrobonitetnih ukrepov kot prejšnje leto, njihov namen pa je bil zmanjševanje sistemskih tveganj in krepitev odpornosti.

Nadaljnja makrobonitetna prizadevanja za ohranjanje finančne stabilnosti

ECB ocenjuje makrobonitetne politike v državah euroobmočja.

ECB je nadaljevala obsežna prizadevanja na področju makrobonitetne politike in tako pomembno prispevala k ohranjanju finančne stabilnosti. ECB je poleg obsežnega analitičnega dela zagotovila tudi platformo za redno skupno ocenjevanje tveganj in usklajevanje politik med ECB in nacionalnimi organi v euroobmočju. Med ECB in nacionalnimi organi so še naprej potekale tudi obširne in odprte razprave o uporabi makrobonitetnih instrumentov ter o izboljšanju nabora orodij na področju makrobonitetne politike. S temi prizadevanji so se še dodatno izboljšali procesi in metode ocenjevanja sistemskih tveganj in ustreznosti ukrepov makrobonitetne politike v euroobmočju.

Makrobonitetni blažilniki, ki jih je mogoče sprostiti, imajo lahko pomembno proticiklično vlogo.

V letu 2019 so se makrobonitetne razprave osredotočale na pomen tega, da banke ostanejo odporne in lahko vzdržijo negativne šoke v makrofinančnem okolju. Makrobonitetna politika ima lahko proticiklično vlogo le z blažilniki, ki jih je mogoče sprostiti. Ob tem je proticiklični kapitalski blažilnik glavno orodje, ki ga je mogoče sprostiti, če se ciklična tveganja uresničijo. Z večjo razpoložljivostjo blažilnikov, ki jih je mogoče sprostiti (v obliki proticikličnih kapitalskih blažilnikov), bi se lahko preprečilo sočasno razdolževanje v celotnem bančnem sistemu, ki bi lahko privedlo do kreditnega krča in povečalo upad. To potrjuje pomen, ki ga ima ne samo raven kapitalskih blažilnikov, ampak tudi možnost, da se v obdobjih stresnih razmer sprostijo. Uvedeni proticiklični kapitalski blažilniki trenutno v euroobmočju znašajo 0,1% tveganju prilagojene aktive in na splošno ostajajo majhni v primerjavi z ostalimi zahtevami po blažilnikih (glej graf 22).

Graf 22

Razčlenitev kapitalskih blažilnikov bank

(v odstotkih)

Vir: ECB.
Opombe: Minimalne kapitalske zahteve vključujejo navadni lastniški temeljni kapital (CET1) iz prvega stebra, kapitalske zahteve iz drugega stebra in kapital CET1 za pokritje primanjkljaja temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. Strukturni blažilniki vključujejo varovalne kapitalske blažilnike, blažilnike sistemskih tveganj ter blažilnike za globalne sistemsko pomembne institucije in za druge sistemsko pomembne institucije. Upravljavski blažilniki so blažilniki, ki jih imajo banke poleg teh regulativnih zahtev. Desni stolpec prikazuje stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika v marcu 2020.

ECB je zaključila pregled okvira blažilnikov za DSPI.

ECB je leta 2019 izvedla tudi prvi pregled okvira v zvezi z najnižjo ravnijo blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) v območju enotnega mehanizma nadzora. Namen blažilnika za DSPI je omejiti negativne zunanje posledice, ki jih ima lahko propad sistemsko pomembne institucije na domači finančni sistem in širše gospodarstvo. Revidirana metodologija za določanje najnižje ravni blažilnikov za DSPI je podrobnejša, z njo pa se zvišuje minimalna stopnja blažilnikov za večino sistemsko relevantnih bank (več podrobnosti je v makrobonitetnem biltenu iz marca 2020). Z novim okvirom bodo v nekaterih jurisdikcijah višje zahteve po blažilnikih lahko veljale za več sistemskih bank, s čimer se bodo zmanjšala tveganja za finančno stabilnost. Okvir se bo uvajal postopno z začetkom od 1. januarja 2022.

ECB je še naprej izboljševala obveščanje o temah v zvezi z makrobonitetno politiko in tako povečevala poučenost javnosti, saj je bilo tekoče delo in razmišljanje ECB na tem področju bolj transparentno. V pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2019 je bil razdelek o tem, kako je z makrobonitetnimi politikami mogoče odpraviti ranljivosti v finančnem sistemu. Poleg govorov, sporočil za javnost in drugih publikacij, kot so na primer občasni zvezki, je ECB še naprej objavljala polletni makrobonitetni bilten, ki je pomembno komunikacijsko orodje za pojasnjevanje okvira makrobonitetne politike in postopkov odločanja v ECB ter tudi analitičnega napredka in ocen na tem področju. ECB je na svojem spletnem mestu še naprej objavljala tudi seznam trenutno veljavnih makrobonitetnih ukrepov v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru.

Odločitve o makrobonitetni politiki v letu 2019

ECB je v letu 2019 ocenila 106 odločitev v zvezi z makrobonitetno politiko.

ECB je leta 2019 v skladu z zakonskim pooblastilom ocenjevala obvestila nacionalnih organov iz euroobmočja v zvezi z izvajanjem makrobonitetne politike. Ocenila je 106 odločitev o makrobonitetnih instrumentih, ki so obravnavali ciklična in strukturna sistemska tveganja, in o drugih instrumentih, določenih v členu 458 uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR). Večina obvestil se je nanašala na določanje proticikličnih kapitalskih blažilnikov ali na ugotavljanje globalnih in drugih sistemsko pomembnih kreditnih institucij ter na umerjanje njihovih kapitalskih blažilnikov. Svet ECB ni ugovarjal nobeni od odločitev o makrobonitetni politiki, ki so jih nacionalni organi priglasili v letu 2019.

Pristojni nacionalni organi iz sedmih držav euroobmočja so sporočili, da je bila do konca leta 2019 aktivirana stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika na ravni nad 0%, medtem ko je bila prejšnje leto aktivirana v štirih državah. Do konca leta 2019 blažilnik ni bil aktiviran v 12 državah. Umerjanje stopenj proticikličnega kapitalskega blažilnika je temeljilo na »usmerjeni diskreciji«, ki združuje usmeritev na podlagi glavnih kazalnikov tveganja in bolj diskrecijske elemente, ki odražajo posebne gospodarske in finančne razmere.

Kar zadeva države, ki so sporočile zvišanje proticikličnega kapitalskega blažilnika v letu 2019, se je Haut Conseil de Stabilité Financière odločil, da stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika v marcu 2019 zviša z 0,25% na 0,5%, in sicer kot preventivni ukrep in upoštevajoč trend naraščanja zadolženosti zasebnega sektorja v Franciji. Centralna banka Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique se je odločila, da junija 2019 stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika zviša z 0% na 0,5% predvsem z namenom, da se poveča odpornost bank proti cikličnim tveganjem. Čeprav po njenem mnenju ciklična sistemska tveganja niso bila velika, je menila, da je preudarno uvesti preventivni ukrep, ki bo omogočil neprekinjeno zagotavljanje kreditiranja v celotnem ciklu. Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht v Nemčiji se je junija 2019 odločil, da uvede pozitivno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika na ravni 0,25%. Ocenil je namreč, da je kopičenje cikličnih sistemskih tveganj (zlasti ranljivosti, povezanih s podcenjevanjem kreditnega tveganja, previsokim vrednotenjem zastavljenega premoženja in obrestnim tveganjem) povzročilo potencialno grožnjo za finančno stabilnost. Centralna banka Národná banka Slovenska se je julija 2019 odločila, da stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika na Slovaškem še dodatno zviša z 1,5% na 2%. Bančni sektor in njegova dobičkonosnost sta postala bolj izpostavljena cikličnim tveganjem, obenem pa je organ na finančnih trgih zabeležil znake razmaha. V Luksemburgu pa se je Commission de Surveillance du Secteur Financier odločila, da stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika decembra 2019 zviša z 0,25% na 0,5% zaradi velikega zvišanja cen kreditiranja in nepremičnin.

Ukrepi, ki zadevajo posojilojemalce, lahko pripomorejo k ohranjanju zdravih posojilnih standardov.

V okolju nizkih obrestnih mer lahko pride do večjega prevzemanja tveganj in blažitve posojilnih standardov, predvsem če je dobičkonosnost banke izpostavljena pritiskom. Leta 2019 so se ranljivosti na področju nepremičnin v več državah euroobmočja povečale zaradi nadaljnjega zviševanja cen stanovanjskih nepremičnin ter trenda hipotekarnega kreditiranja in šibkosti v sektorju gospodinjstev. Napotki o zdravih posojilnih standardih ali preventivno zaostrovanje ukrepov, ki zadevajo posojilojemalce, lahko v takšnem okolju ob ustreznih izjemah pripomorejo k omejevanju morebitnega kopičenja tveganj. Do konca leta 2019 je 13 držav euroobmočja uvedlo takšne ukrepe, ki spadajo v izključno pristojnost nacionalnih organov.

ECB je v zvezi z makrobonitetnimi instrumenti, ki obravnavajo druga tveganja, ocenila odločitve nacionalnih organov o blažilnikih za druge sistemsko pomembne institucije, o blažilnikih sistemskih tveganj in o makrobonitetnih ukrepih v skladu s členom 458 CRR. Kar zadeva makrobonitetne ukrepe, ki so bili v slednji kategoriji sprejeti leta 2019, je centralna banka Eesti Pank uvedla nov ukrep, s katerim se zagotavlja odpornost bank proti sistemskim tveganjem, povezanim s stanovanjskimi posojili. Kreditne institucije, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), morajo pri izpostavljenostih do prebivalstva, zavarovanih s hipotekami na nepremičnine, ki so bile odobrene rezidentom Estonije, uporabiti z izpostavljenostjo tehtano povprečje uteži tveganja v višini vsaj 15%. Ukrep je začel veljati 30. septembra 2019. Tudi finski finančni nadzorni organ se je junija 2019 odločil, da podaljša obdobje, ko morajo posamezne kreditne institucije pri povprečni uteži tveganosti za stanovanjska posojila uporabiti 15-odstotno minimalno raven, ki velja za kreditne institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Podaljšanje uporabe minimalne ravni je začelo veljati 1. januarja 2020 in bo veljalo eno leto.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je še naprej tesno sodelovala z ESRB in mu nudila podporo.

ECB je sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je odgovoren za redno poslovanje ESRB, še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo. ESRB je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU ter za preprečevanje in zmanjševanje sistemskih tveganj.

ECB je redno pomagala ESRB pri tekočem ugotavljanju in spremljanju potencialnih sistemskih tveganj ter nudila splošno podporo pri delu, ki ga izvaja ESRB. ECB je na primer sodelovala pri odpravljanju vrzeli v podatkih o nepremičninah, nato pa je bilo v zvezi s tem odobreno priporočilo ESRB, ter pri razvoju izboljšanega okvira za spremljanje pomembnih tretjih držav. ECB je poleg tega nudila podporo ESRB pri analizi srednjeročnih ranljivosti v stanovanjskem nepremičninskem sektorju, na podlagi katere je ESRB izdal pet opozoril in šest priporočil nekaterim državam EU.

ECB je veliko prispevala tudi k začetnim stališčem ESRB v zvezi z razvojem skupnega okvira naravnanosti makrobonitetne politike. Kot prvi korak k takšnemu skupnemu okviru je bilo aprila 2019 objavljeno poročilo o tej temi. V njem se vzpostavlja povezava med makrobonitetnimi politikami in ciljem finančne stabilnosti. Obenem je ECB še naprej prispevala k drugi fazi teh prizadevanj, in sicer je sopredsedovala strokovni skupini ESRB, ki je odgovorna za razvoj operativnih metod, ki bodo omogočile oceno naravnanosti makrobonitetne politike ter razpravo in obveščanje o njej.

ECB sopredseduje tudi analitični strokovni skupini, katere naloga je oceniti pomembnost morebitnega prekrivanja makrobonitetnih kapitalskih blažilnikov, minimalnega količnika finančnega vzvoda ter minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Namen tega je opisati, kako zahteve medsebojno učinkujejo in kakšne posledice imajo za učinkovitost makrobonitetnih blažilnikov.

ECB je celo leto predsedovala tudi posebni skupini, ki je pripravljala priporočilo ESRB o izmenjavi in zbiranju informacij v makrobonitetne namene o podružnicah kreditnih institucij, ki imajo sedež v drugi državi članici ali v tretji državi.

Nadaljevala so se prizadevanja v zvezi z makrobonitetnimi instrumenti, ki se uporabljajo še na drugih področjih poleg bančništva.

ECB je ves čas nudila podporo ESRB pri prizadevanjih v zvezi z makrobonitetnimi instrumenti, ki se poleg bančnega sektorja uporabljajo še na drugih področjih. ECB je sodelovala pri analizi podatkov in tveganj, predvsem posledic, ki jih imajo prakse določanja kritja za zavarovalnice, in pri oblikovanju novih makrobonitetnih instrumentov za zavarovalniški sektor s poudarkom na nekaterih možnostih, ki so bile izpostavljene v poročilu o makrobonitetnih rezervacijah, ukrepih in instrumentih za zavarovanje iz leta 2018. Rezultat teh prizadevanj se bo neposredno upošteval v sedanji razpravi o pregledu direktive Solventnost II z namenom okrepiti regulativni okvir za zavarovalnice in pozavarovalnice z makrobonitetnega vidika.

ECB je prispevala tudi k nadaljnjemu razvoju mere tveganosti za nebanke in k četrti izdaji publikacije o spremljanju tveganj v nebančnem finančnem posredništvu v EU, ki obsega pregled gibanj v tem sektorju s poudarkom na ocenjevanju morebitnih tveganj za finančno stabilnost. Poleg tega je ECB pomembno prispevala tudi k vmesnemu dokumentu o zmanjševanju procikličnosti kritja in odbitkov na trgih izvedenih finančnih instrumentov in pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji, tako v smislu priprave dokumenta kot tudi oblikovanja analitične utemeljitve dokumenta.

Večji pomen je dobilo analitično delo o posledicah podnebnih sprememb za finančni sektor.

ECB je sodelovala z ESRB pri razvoju in vzpostavitvi metodologij za izvedbo študije o tem, kako lahko različni scenariji podnebnih sprememb vplivajo na finančni sektor EU. Obenem je poskrbela tudi za vzporejanje različnih metodologij, oceno razpoložljivosti podatkov in pregled tistih vrst izpostavljenosti finančnih institucij, ki jih je treba analizirati v okviru analize podnebnih tveganj.

ECB je predsedovala delovni skupini ESRB za stresno testiranje, ki je pripravila neugodni scenarij za stresni test pokojninskih skladov, ki ga je izvedel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ter za stresni test skladov denarnega trga in centralnih nasprotnih strank, ki ga je izvedel Evropski organ za vrednostne papirje in trge. V ta namen je več generalnih direktoratov ECB delovni skupini ESRB nudilo ključno strokovno podporo in podporo pri modeliranju.

ECB aktivno sodelovala tudi v evropski sistemski skupini za kibernetska tveganja, ki je razvila analitični okvir za ocenjevanje kibernetskih tveganj.

Podrobnejše informacije o ESRB so na spletnem mestu in v letnih poročilih odbora.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

Leto 2019 je zaznamovalo pet let od ustanovitve bančnega nadzora v ECB. V teh letih so mikrobonitetne aktivnosti bančnega nadzora prispevale k spodbujanju stabilnega evropskega bančnega sektorja ter k enaki obravnavi vseh bank v euroobmočju. Ob napredku, doseženem od leta 2014, se evropski bančni nadzor razvija v zrelo institucijo.

Kontinuiteta in prilagajanje prednostnih nalog nadzora v ECB.

Čeprav je bil pri pokriznem popravljanju bančnih bilanc dosežen velik napredek, je bila to vseeno še vedno ena od najpomembnejših prednostih nalog nadzora v letu 2019. Druge prednostne naloge so se osredotočale na dejavnike nizke dobičkonosnosti v evropskih bankah, na vprašanja upravljanja, vključno s konvencionalnimi zmogljivostmi bank za upravljanje tveganj, in na nova tveganja, predvsem v zvezi s sedanjo digitalizacijo finančnih storitev in njihovo ranljivostjo za IT-tveganja in kibernetska tveganja.

Nadzorna orodja in metode so se še naprej izboljševali.

Bančni nadzor v ECB je tekom leta 2019 še naprej izboljševal svoja orodja in metode. V skladu s predhodno zavezo je ECB avgusta 2019 revidirala nadzorniška pričakovanja glede bonitetnega oblikovanja rezervacij za nove nedonosne izpostavljenosti, opredeljena v Dodatku k Napotkom bankam v zvezi s slabimi posojili, da bi upoštevala nove zahteve v okviru prvega stebra.[40] Po javnem posvetovanju in objavi poglavja o splošnih temah v novembru 2018 je ECB julija 2019 objavila zadnja poglavja iz vodnika ECB za notranje modele, ki se nanašajo na posamezne vrste tveganj, in sicer kreditno tveganje, tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke. Kot dopolnitev stresnemu testu 2018 na ravni EU je ECB februarja 2019 objavila tudi skupne rezultate stresnega testa za vse sodelujoče banke pod njenim nadzorom. Oktobra 2019 pa je objavila rezultate analize občutljivosti likvidnostnega tveganja za leto 2019, ki je bila izvedena kot letni stresni test. Rezultati obeh stresnih testov so se upoštevali v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2018 (objava aprila 2019) in v letu 2019.

Pred izstopom Združenega kraljestva iz EU je bilo opravljeno pripravljalno delo.

Medtem ko je število bank pod neposrednim nadzorom ECB v letu 2019 ostalo približno nespremenjeno, v več bankah prihaja do pomembnih sprememb v strukturi in dejavnostih znotraj njihove skupine, saj bančne skupine konsolidirajo ali selijo svoje dejavnosti iz Združenega kraljestva v euroobmočje. ECB je prevzela neposredni nadzor nad bankami, ki so zaradi tega postale pomembne, in je za nekatere od njih v drugi polovici leta 2019 začela izvajati obvezno celovito oceno. V negotovem obdobju pred izstopom Združenega kraljestva iz EU je bančni nadzor v ECB posvečal pozornost spremljanju pripravljenosti bank in nadzornikov na vse možne nepredvidljive dogodke ter predvsem izvedbi načrtov bank za brexit, o katerih so se dogovorili banke in nadzorniki. Banke so pri vzpostavljanju ciljnega modela poslovanja v letu 2019 sicer dosegle napredek, vendar jih je ECB večkrat svarila pred nadaljnjimi zamudami in svoja nadzorniška pričakovanja še naprej sporočala v redno posodobljenih pogostih vprašanjih na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru, v več člankih glasila Supervision Newsletter in v dvostranskih pogovorih z nadzorovanimi subjekti.

Pri vzpostavitvi tesnega sodelovanja z Bolgarijo in Hrvaško je bil dosežen napredek.

Leta 2019 je bil dosežen napredek tudi pri širjenju enotnega mehanizma nadzora (EMN) prek meja euroobmočja, potem ko sta Bolgarija in Hrvaška zaprosili za vzpostavitev tesnega sodelovanja med ECB in svojimi pristojnimi nacionalnimi organi. Bančni nadzor v ECB je julija 2019 zaključil celovito oceno šestih bolgarskih bank in avgusta 2019 privolil, da izvede celovito oceno petih hrvaških bank, ki je obvezna v okviru vzpostavitve tesnega sodelovanja z državami članicami EU, katerih valuta ni euro. Obenem je ECB tesno sodelovala s centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka glede njune morebitne prihodnje vloge kot pristojnega nacionalnega organa znotraj EMN.

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru v ECB so na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2019.

Okvir 4
Finančna tehnologija

Finančna tehnologija (finteh) prinaša bankam, njihovim strankam, finančnemu sistemu in širšemu gospodarstvu precejšnje koristi, vendar predstavlja tudi izzive in tveganja. Finančne institucije imajo svobodo, da odgovorno uvajajo inovacije, vendar je treba s tem povezana tveganja zmanjševati z učinkovitim okvirom upravljanja tveganj in nadzorom.

S pojavom finančne tehnologije in specializiranih finteh podjetij so se spremenili obstoječi bančni poslovni modeli. V Evropski uniji so finteh podjetja doslej večinoma vstopala v partnerstvo z bankami, kar bankam omogoča, da izboljšajo uporabniško izkušnjo, ker lahko strankam ponudijo širši nabor finančnih storitev in produktov na cenovno dostopnejši in učinkovitejši način. Poleg tega banke čedalje več uporabljajo finteh za izboljšanje svojih internih operacij, saj je razpoložljivost podatkov vse večja, uporaba umetne inteligence se povečuje, s povečano računalniško zmogljivostjo pa je lažje obvladovati podatke.

Medsebojna povezanost finteh podjetji in bank se zato povečuje, zlasti pri zagotavljanju storitev s strani zunanjih izvajalcev, operativna tveganja pa so se povečala tako v posameznih institucijah kot tudi na ravni celotnega sistema. Nekatera finteh podjetja ponujajo tudi nove finančne storitve, zlasti na področju plačil, kar ustvarja pritiske na banke. Pomembno je omeniti, da se tehnološki velikani z velikim krogom strank in uveljavljenimi tehnološkimi platformami postopoma širijo na področje finančnih storitev ter so že postali dominantni ponudniki računalniških storitev v oblaku.

ECB se je na več področjih že odzvala na vedno nove izzive in tveganja, ki izhajajo iz finančnih inovacij. Na makrobonitetni ravni ECB spremlja in ocenjuje posledice finteh za finančno stabilnost. Pritiske na dobičkonosnost zaradi konkurence s strani finteh podjetij še stopnjuje nujno investiranje bank v digitalizacijo, pri čemer mine nekaj časa, preden lahko banke izkoristijo neto prednosti. Vse večja medsebojna povezanost s finteh podjetji bi lahko pomenila, da imajo motnje v teh podjetjih sistemske posledice za finančni sistem, razen če se ne vzpostavijo ustrezne varovalke.

ECB prispeva tudi k delu na področju finteh politik in finančne stabilnosti s sodelovanjem v različnih evropskih in mednarodnih forumih, med katerimi so Evropski bančni organ, Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor ter Odbor za plačila in tržno infrastrukturo. Obenem poganja spremembe, kot je razvidno iz uvedbe poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET in trenutnega raziskovanja možnosti uporabe novih tehnologij v tržni infrastrukturi.[41]

Na mikrobonitetni ravni si ECB v okviru bančnega nadzora nadalje prizadeva, da bi razvila skupno razumevanje tveganj, povezanih s finteh, ter zagotovila dosleden nadzorni pristop k tem tveganjem v okviru enotnega mehanizma nadzora. To vključuje ocenjevanje vpliva finteh na poslovne modele bank ter glavnih s tem povezanih tveganj. Za izboljšanje nadzornega pristopa k finteh rešitvam bančni nadzor v ECB sodeluje z bankami v enotnem mehanizmu nadzora, da bi se seznanil s tem, kako uporabljajo inovativne tehnologije in rešitve, kakšne so posledice za njihov poslovni model in, kar je še pomembneje, kako je mogoče glavna tveganja obvladovati z okviri upravljanja tveganj.

Med 21. in 22. majem je potekal prvi dialog ECB s finteh panogo, pri katerem so sodelovali bančniki in nadzorniki iz euroobmočja, nadzorni organi iz tretjih držav ter predstavniki regulatornih organov, kot so Evropska komisija, Evropski bančni organ ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Dialog se je osredotočal na: (I) kreditno točkovanje s pomočjo umetne inteligence in masovnih podatkov, (ii) avtomatizirano spletno naložbeno svetovanje (»robotsko« svetovanje) in (iii) računalništvo v oblaku. Dogodek je bil prvi v seriji dialogov, kjer imajo banke možnost, da nadzornikom predstavijo svoja stališča o priporočenih področjih nadzora. To prispeva k nadaljnjemu razvoju pristopa k nadzoru bank, ki uporabljajo inovativne tehnologije.

Bančni nadzor v ECB je še naprej razvijal tudi mednarodno sodelovanje na področju finteh zadev, tako znotraj kot tudi zunaj enotnega mehanizma nadzora. Uvedene so bile na primer pobude za izmenjavo znanja, ki bodo nadzornikom omogočile hiter dostop do relevantnih finteh informacij v vseh pristojnih nacionalnih organih in v ECB.

3.4 Prispevek ECB k pobudam evropskih politik

Okvir, vzpostavljen po svetovni finančni krizi, je mogoče še izboljšati.

Pred petimi leti je začel delovati prvi steber bančne unije – enotni mehanizem nadzora – potem ko je bil po svetovni finančni krizi sprejet ambiciozen sklop institucionalnih in regulativnih pobud. S tem konkretnim korakom so države članice in institucije EU podprle finančno integracijo in stabilnost ter okrepile gospodarsko odpornost.

Dandanes pa je vseeno še vedno mogoča nadaljnja integracija enotnega bančnega trga. To bi prispevalo k enotni transmisiji denarne politike in še dodatno oslabilo destabilizirajoče razmerje med bankami in državami, ki je bilo v središču državne dolžniške krize v euroobmočju. Potreben je tudi nadaljnji napredek pri razvoju in integraciji kapitalskih trgov, da se izboljša sposobnost finančnega sistema za diverzifikacijo tveganj in da se dopolni bančna unija. Poleg tega je treba tveganja v nebančnem finančnem sektorju zmanjševati z ustreznimi makrobonitetnimi orodji.

Dokončanje bančne unije

V letu 2019 je bilo opravljeno poglobljeno delo za dokončanje bančne unije.

ECB je bila leta 2019 polno vključena v delo forumov EU za okrepitev bančne unije. Junija 2019 je vrh držav euroobmočja v svoji izjavi potrdil napredek, dosežen pri poglabljanju ekonomske in monetarne unije, ter podprl nadaljnje strokovno delo za krepitev bančne unije. V drugi polovici leta 2019 je delovna skupina na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge nadaljevala z delom, in sicer kar zadeva kratkoročne in dolgoročne vidike vzpostavljanja evropskega sistema jamstva za vloge, različne možnosti regulativne obravnave izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev in načine za okrepitev finančne stabilnosti, izboljšanje kriznega upravljanja in spodbujanje integracije. Obenem se je Euroskupina odločila, da si bo še naprej prizadevala dokončati revizijo Pogodbe o Evropskem mehanizmu za stabilnost, in sicer tudi zaradi potrebe po zagotavljanju skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje.[42]

ECB je veliko prispevala k strokovnim razpravam v forumih EU s svojimi prispevki na različnih delovnih področjih. Kar zadeva okvir kriznega upravljanja, je ECB vztrajala, da je treba odpraviti obstoječe prekrivanje zakonodaje o ukrepih zgodnjega posredovanja.[43] ECB je podpirala tudi nadaljnjo analizo ovir za čezmejno integracijo, predvsem ovir, ki omejujejo prost pretok kapitala in likvidnosti znotraj bančne unije. Splošneje gledano se je ECB zavzemala za kompromisni sveženj, ki bi vključeval prvo fazo evropskega sistema jamstva za vloge v obliki likvidnostne podpore in hkrati v obrisih predstavil zadnjo fazo v obliki celotnega kritja izgub. Takšen vseobsegajoč dogovor bi Evropejcem omogočal, da bi v celoti izkoristili pozitivne učinke bančne unije, vključno s tržno integracijo in enakovredno zaščito imetnikov vlog. Združevanje sredstev za zavarovanje vlog na evropski ravni bi zaupanje imetnikov vlog okrepilo bolj kot nacionalne sheme, ki bi bile v primeru idiosinkratičnih šokov bolj izpostavljene, kar bi potencialno lahko oslabilo njihovo verodostojnost in s tem tudi zaupanje imetnikov vlog.

V skladu s konceptom, da se delitev tveganj in zmanjševanje tveganj medsebojno podpirata, je ECB prispevala k nadaljnjemu zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju. Tako je bančni nadzor v ECB še naprej delal na področju popravljanja bančnih bilanc, in sicer s spremljanjem izvajanja napotkov v zvezi s slabimi posojili, obenem pa je tudi ocenil kakovost kriterijev, ki jih banke uporabljajo pri odobravanju kreditov, pri čemer se je osredotočal na nova posojila. ECB je leta 2019 še naprej prispevala k skupnemu poročilu o spremljanju zmanjševanja tveganj (glej majsko izdajo in novembrsko izdajo), ki ga je pripravila skupaj z Evropsko komisijo in Enotnim odborom za reševanje, v njem pa je bil prikazan nadaljnji napredek pri zmanjševanju tveganj.

Lansko leto je bila velika pozornost namenjena tudi drugemu stebru bančne unije. Decembra 2018 je bil sklenjen dogovor, da bo Evropski mehanizem za stabilnost zagotavljal skupni podporni mehanizem za enotni sklad za reševanje. Vendar pa je v okviru za reševanje še naprej velika vrzel, ker še ni oblikovan okvir euroobmočja za zagotavljanje likvidnosti bankam, ki so po postopku reševanja sposobne uspešno poslovati. Medtem ko je v drugih velikih jurisdikcijah tak okvir že vzpostavljen in v veliki meri temelji na državnih jamstvih centralnim bankam, ki zagotavljajo likvidnost, pa do zdaj še ni bilo mogoče doseči soglasja glede enakovredne rešitve za euroobmočje.

Napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov

Unija kapitalskih trgov lahko izboljša transmisijo denarne politike.

ECB se je v letu 2019 še naprej zavzemala za dokončanje unije kapitalskih trgov. Prava unija kapitalskih trgov – če bi bila učinkovito realizirana – bi precej poglobila finančno integracijo in okrepila ekonomsko in monetarno unijo ter podprla mednarodno vlogo eura. To bi prispevalo k bolj nemoteni in homogeni transmisiji denarne politike.

Globoko integrirani kapitalski trgi bi še povečali odpornost finančnega sistema, ker bi zmanjšali odvisnost od bank in bi spodbujali alternativne tržne vire financiranja. Kot je bilo izpostavljeno v pregledu finančne stabilnosti iz leta 2019, je dokončanje unije kapitalskih trgov temeljni predpogoj za boljšo delitev tveganj in večjo odpornost euroobmočja proti gospodarskim šokom. Geopolitična in gospodarska gibanja od leta 2015, kot so na primer brexit, digitalizacija in podnebne spremembe, so še okrepila potrebo po integriranih evropskih kapitalskih trgih.

Ob izteku akcijskega načrta Evropske komisije za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015 je Komisija v zakonodajnem obdobju 2014–2019 dokončala veliko število zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov iz programa za unijo kapitalskih trgov. Čeprav je bilo na zakonodajnem področju narejeno veliko, je za napredek projekta nujen obnovljen napor na nekaj ključnih prednostnih področjih.

Za napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov so potrebna nadaljnja prizadevanja za harmonizacijo.

ECB je leta 2019 izpostavila ključne prednostne naloge pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov v forumih EU. Tako je med drugim poudarila pomen nadaljnje harmonizacije nacionalnega obdavčenja in insolvenčne ureditve, ki sta bistvena za dobro delujoče čezmejne transakcije na kapitalskih trgih, in pomen nadaljnje konvergence nadzornih praks v smeri enotnih pravil, predvsem za nebanke.[44] Če bi se Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge podelila dodatna nadzorniška pooblastila, bi to dolgoročno spodbudilo pravo unijo kapitalskih trgov z usklajenim izvajanjem enotnih pravil v celotni Evropski uniji.

Makrobonitetna politika za nebančni finančni sektor

Nadaljnja rast v nebančnem finančnem sektorju zbuja zaskrbljenost glede finančne stabilnosti.

ECB sicer v celoti podpira bolj tržno financiranje gospodarstva v euroobmočju, vseeno pa ostaja zaskrbljena zaradi hitre rasti nebančnega finančnega sektorja in morebitnih posledic za finančno stabilnost. Čeprav je v programu za unijo kapitalskih trgov predvidena tudi večja vloga nebančnega finančnega posredništva pri financiranju gospodarstva, pa je še naprej ključno učinkovito spremljanje tega sektorja.

Glede na to je zagotavljanje zanesljivega bonitetnega okvira za nebančne finančne institucije nujno za ustrezno obravnavo sistemskih tveganj, ki se lahko uresničijo v tem sektorju. Zato se je ECB v letu 2019 še naprej zavzemala, da se makrobonitetni okvir razširi še na druge sektorje poleg bančnega sistema, in veliko prispevala k strokovnim razpravam o teh vprašanjih v forumih EU in mednarodnih forumih.

4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Ena izmed osnovnih nalog Eurosistema je zagotavljati nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Ta naloga je tesno povezana s pristojnostmi Eurosistema na področju denarne politike in finančne stabilnosti. Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržnih infrastruktur in ureditev, ki omogočajo varen in učinkovit pretok plačil, vrednostnih papirjev in zastavljenega finančnega premoženja v euroobmočju.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Trenutno imajo Eurosistemove storitve v sistemu TARGET tri komponente: TARGET2, ki je sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, povezane z operacijami denarne politike Eurosistema, ter za medbančne in poslovne transakcije; TARGET2-Securities (T2S), ki je enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), ki omogoča, da ponudniki plačilnih storitev svojim strankam ponudijo takojšen prenos sredstev 24 ur vsak dan v letu.

TARGET2 uporablja več kot 1.000 bank v Evropi za izvajanje plačil v eurih v svojem imenu ali v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema TARGET2 vzpostavi povezava z več kot 45.000 bankami po vsem svetu. Leta 2019 je bilo v sistemu TARGET2 obdelanih v povprečju 344.120 plačil dnevno v povprečni dnevni vrednosti 1,7 bilijona EUR.

TARGET2 kot sistemsko pomemben plačilni sistem (SPPS) ni ključen le za stabilnost in učinkovitost finančnega sektorja in gospodarstva v euroobmočju, temveč tudi za nemoteno izvajanje enotne denarne politike v euroobmočju in za stabilnost enotne valute. TARGET2 je tako kot drugi sistemsko pomembni plačilni sistemi podvržen stalnemu pregledu, ki ga izvaja Eurosistem na podlagi tveganju prilagojenega pristopa, vključno s spremljanjem varnosti končnih točk in kibernetske odpornosti.

Leta 2019 je Eurosistem uvedel novo orodje za delovanje sistema TARGET2 v nepredvidljivih okoliščinah. To ob izpadu delovanja sistema TARGET2 (tudi če to traja več kot en dan) Eurosistemu omogoča nadaljevanje obdelave transakcij, razvrščenih kot »kritične« in »zelo kritične«. Novo orodje za delovanje sistema v nepredvidljivih okoliščinah je del širše strategije za krepitev operativne in kibernetske odpornosti tržne infrastrukture Eurosistema.

TARGET2 naj bi bil leta 2021 nadomeščen z novim sistemom bruto poravnave v realnem času.

TARGET2 nemoteno deluje že več kot desetletje. Ker se je plačilni ekosistem v tem času zaradi tehnološkega razvoja, novih regulativnih zahtev in spreminjajočih se zahtev uporabnikov bistveno spremenil, Eurosistem načrtuje, da bo novembra 2021 sistem TARGET2 nadomestil z novim sistemom bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in hkrati optimiziral upravljanje likvidnosti v vseh storitvah v sistemu TARGET. Novi sistem BPRČ bo uporabljal sporočilni standard ISO 20022 in bo omogočal plačila v več valutah. Konec leta 2019 je bila na podlagi povratnih informacij, prejetih v okviru javnega posvetovanja, objavljena izboljšana različica podrobnih funkcijskih specifikacij za uporabnike v prihodnji storitvi BPRČ. Poleg tega sta dva izvajalca omrežnih storitev z Eurosistemom podpisala pogodbo, po kateri bosta uporabnikom zagotavljala omrežno agnostično povezljivost z vsemi storitvami v okviru tržne infrastrukture Eurosistema prek enotnega vmesnika za dostop do tržne infrastrukture Eurosistema (ESMIG).

Kar zadeva T2S, je zdaj že več kot dve leti od zaključka vseh valov migracije centralnih depotnih družb na skupno platformo. T2S trenutno uporablja 21 centralnih depotnih družb, ki opravljajo storitve za 20 trgov po Evropi. Leta 2019 je T2S obdelal povprečno 606.938 transakcij na dan, v povprečni vrednosti 1.106,13 milijarde EUR na dan.

V letu 2019 je neodvisni zunanji ocenjevalec, ki ga je imenoval Svet ECB, prvič opravil tehnično in operativno preverjanje storitev T2S. Svoje ugotovitve je sporočil Eurosistemu in centralnim depotnim družbam ter centralnim bankam zunaj euroobmočja, ki uporabljajo T2S. Takšno preverjanje se bo zdaj izvajalo vsako leto.

Poleg tega je bila v letu 2019 po predhodni oceni, izvedeni leta 2015, zaključena prva celovita ocena preglednikov o delovanju T2S, ki se je začela leta 2018. Na podlagi te ocene je bilo ugotovljeno, da je T2S pretežno skladen z načeli CPMI-IOSCO za infrastrukture finančnega trga, kar pomeni, da je varen in učinkovit. Čeprav so bile med ocenjevanjem na nekaterih področjih ugotovljene pomanjkljivosti, nobena od njih ne pomeni resnega tveganja, če ne bi bila pravočasno odpravljena.

Po uvedbi storitve TIPS novembra 2018 se je v prvem letu delovanja z njo povezalo sedem trgov v euroobmočju, kar pomeni, da je zdaj prek TIPS dosegljivih več kot 1.000 ponudnikov plačilnih storitev. Še več trgov v euroobmočju se pripravlja na pridružitev sistemu TIPS v letu 2020. Ker TIPS lahko podpira različne valute, je centralna banka Sveriges riksbank sporočila, da namerava švedsko krono vključiti v TIPS leta 2022.

Poleg tega Eurosistem razvija novo komponento storitev TARGET, in sicer sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS). Z enotnim sistemom bo mogoče upravljati premoženje, ki je zastavljeno kot zavarovanje v vseh kreditnih operacijah Eurosistema. V letu 2019 in v skladu s časovnim načrtom je bila zaključena faza specifikacije projekta, sistem pa bo predvidoma začel delovati novembra 2022.

4.2 Inovacije in integracija na področju tržne infrastrukture in plačil

V finančnem sektorju poteka precejšnja preobrazba, ki jo poganjajo inovacije in digitalizacija. Na trgu plačil malih vrednosti so se denimo zaradi nove zakonodaje EU, ki omogoča dostop tretjih oseb do plačilnih računov, ter zaradi uvedbe takojšnjih plačil in tehničnih inovacij pojavili novi udeleženci na trgu, novi kanali za dostop do plačilnih storitev in novi načini odreditve plačil. (Informacije o kriptoimetjih, stabilnih kriptokovancih in centralnobančni digitalni valuti so v okvirju 5.) Izziv Eurosistema pri tem je dvojen: v vlogi katalizatorja mora spodbujati integracijo in inovacije, v vlogi preglednika pa mora spodbujati varnost in učinkovitost tržne infrastrukture in plačil.

Okvir 5
Kriptoimetja, stabilni kriptokovanci in centralnobančna digitalna valuta

V zadnjih letih je bilo veliko pompa okrog bitcoina in drugih kriptoimetij ter možnosti, da bi se uporabljala kot nadomestek za denar. Kriptoimetja omogočajo posameznikom in podjetjem, da med sabo neposredno izvajajo transakcije, ne da bi za to potrebovali zaupanja vredno tretjo osebo. Vendar pa je dejstvo, da so ta imetja imenovana »kriptovalute«, »digitalne valute« in »virtualne valute«, povzročilo nekatera napačna pričakovanja glede njihovih značilnosti in funkcionalnosti. V širšem smislu so kriptoimetja sredstva v obliki digitalnega zapisa, ki so za uporabnike uporabna kot naložba oziroma menjalno sredstvo, vendar niso niti finančna terjatev do fizične ali pravne osebe niti finančna obveznost fizične ali pravne osebe.

Glavna pomanjkljivost kriptoimetij je volatilnost njihovih cen. Volatilnost kriptoimetij je v zadnjih letih večja od volatilnosti denimo na trgih različnih primarnih surovin. To kaže, kako zelo so vlagatelji v kriptoimetja izpostavljeni tržnemu tveganju. Poleg tega velika volatilnost pomeni, da kriptoimetja ne morejo ustrezno opravljati vseh treh funkcij denarja: kot hranilca vrednosti, plačilnega sredstva in obračunske enote.

Ponudniki finančnih storitev in tehnološka podjetja so v poskusu, da bi se izognili problemu velike volatilnosti cen, uvedli nov razred kriptoimetij, tj. »stabilne kriptokovance« (stablecoins), ki za zmanjšanje nihanja cen uporabljajo stabilizacijske mehanizme. Glede na uporabljeni stabilizacijski mehanizem lahko vrednost stabilnega kriptokovanca temelji na: (i) denarnih imetjih (v eni valuti ali košarici različnih valut), (ii) vrednostnih papirjih in primarnih surovinah, kot je na primer zlato, (iii) kriptoimetjih ali (iv) mehanizmu, s katerim se poskušata uskladiti ponudba in povpraševanje (tj. algoritmični stabilni kriptokovanci). V letu 2019 je bila posebna pozornost namenjena pobudam v zvezi s stabilnimi kriptokovanci, kot je libra, ki naj bi z zagotavljanjem novega ločenega načina plačevanja omogočali hitrejše transakcije ob potencialno nižjih stroških na svetovni ravni. Vendar pa stabilni kriptokovanci še niso bili testirani v velikem obsegu ter prinašajo številna pravna, regulativna in nadzorna tveganja. Preden se bodo pobude v zvezi s stabilnimi kriptokovanci dejansko začele izvajati, je treba ta vprašanja razrešiti z ustrezno zasnovo in sistemom upravljanja ter z zahtevami preglednikov in regulacijo, sorazmernimi s tveganjem.

Kriptoimetja in stabilni kriptokovanci so sprožili širšo razpravo o inovacijah na področju plačil ter o vlogi zasebnega in javnega sektorja pri razvijanju novih načinov, s katerimi bi plačila postala cenovno dostopnejša, učinkovitejša in bolj vključujoča. Družbenim zahtevam po novih inovativnih, učinkovitih in odpornih plačilnih instrumentih bi lahko zadostili z izdajanjem centralnobančne digitalne valute (CBDV). Vendar pa bi lahko različne značilnosti CBDV imele daljnosežne posledice za finančni sistem, ki jih je treba skrbno preučiti. Kar zadeva področje plačil malih vrednosti, se pri oblikovanju CBDV ne bi smelo izključiti morebitno sodelovanje z zasebnim sektorjem niti se ne bi smele izpodriniti zasebne tržne rešitve za hitra in učinkovita plačila malih vrednosti v euroobmočju.

ECB je leta 2019 objavila poročilo o oceni vpliva migracije na SEPA, v katerem ugotavlja, da sta oblikovanje enotnega območja plačil v eurih (SEPA) ter migracija na vseevropske plačilne sheme za kreditna plačila in direktne obremenitve omogočila precejšen napredek v smeri varnega, učinkovitega in integriranega evropskega trga plačil. Vendar pa SEPA za kartice še ni vzpostavljena. Poleg tega so rešitve za odreditev plačil pri končnih uporabnikih v Evropi še vedno razdrobljene. Za plačila na stičnih točkah (tj. plačila na prodajnem mestu in plačila v okviru elektronskega poslovanja) prav tako še ni vzpostavljena vseevropska rešitev, ki bi izpolnjevala potrebe evropskih uporabnikov.

Nova strategija za plačila malih vrednosti, nov okvir za pregled nad plačilnimi instrumenti in novi standardi upravljanja zastavljenega finančnega premoženja.

Eurosistem je zato leta 2019 sprejel novo strategijo za plačila malih vrednosti. Strategija podpira razvoj tržne vseevropske rešitve za plačila na stičnih točkah in določa ključne cilje.

Na področju pregleda je Eurosistem na podlagi pristopa, po katerem morajo za subjekte, ki opravljajo enake funkcije, veljati enaka pričakovanja preglednikov (»enako tveganje, enake zahteve«), sprejel ukrepe, s katerimi bo revidiral svojo politiko pregleda ter začel oblikovati nov okvir za pregled nad plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (okvir PISA). Celosten, agilen in v prihodnost usmerjen okvir je zasnovan tako, da se uporablja za uveljavljene kakor tudi za nove plačilne produkte, ponudnike in tehnologije ter prispeva k varnosti in učinkovitosti celotnega plačilnega sistema.

Eurosistem spodbuja harmonizacijo na področju storitev po opravljenem trgovanju, da bi podprl nadaljnjo integracijo finančnih trgov v Evropi. Na področju harmonizacije upravljanja finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, je glavni cilj vzpostaviti enotna pravila o upravljanju zastavljenega finančnega premoženja v Evropi, ki bi vključevala standarde upravljanja. V letu 2019 je svetovalna skupina ECB za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje sprejela prvi sklop takšnih standardov, ki zajemajo tristransko upravljanje zastavljenega finančnega premoženja, korporacijska dejanja v zvezi z dolžniškimi instrumenti in postopke obračunavanja. Ti standardi naj bi se začeli izvajati najpozneje novembra 2022. Nacionalne skupine deležnikov so bile pozvane, naj pripravijo svoj načrt prilagoditev v smeri izpolnjevanja standardov.

Eurosistem je še naprej spodbujal tudi harmonizacijo storitev po opravljenem trgovanju na področju poravnave vrednostnih papirjev, zlasti z natančnim spremljanjem napredka pri izvajanju standardov in odpravljanju morebitnih vrzeli glede doseganja napredka. Ob koncu leta 2019 je 90% trgov, ki sodelujejo v T2S, izpolnjevalo osnovne standarde harmonizacije (v primerjavi s 85% leta 2018).

Eurosistem sodeluje pri izdajanju dovoljenja vsem centralnim depotnim družbam v euroobmočju.

Na področju infrastrukture za vrednostne papirje Eurosistem kot centralna banka izdajateljica eura sodeluje pri izdajanju dovoljenja centralnim depotnim družbam ter pri njihovem rednem preverjanju in spremljanju na podlagi uredbe o centralnih depotnih družbah. Eurosistem je dejansko edini organ, ki trenutno sodeluje pri izdajanju dovoljenja vsem centralnim depotnim družbam v euroobmočju in pri njihovem preverjanju ter kot tak prispeva k spodbujanju doslednega pristopa k tema nalogama, s čimer ima ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti in učinkovitosti poravnave vrednostnih papirjev.

Eurosistem je na področju centralnih nasprotnih strank kot centralna banka izdajateljica eura še naprej prispeval k aktivnostim kolegijev nadzornikov, ustanovljenih na podlagi uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah (EMIR), med drugim k ocenjevanju zahtevkov centralnih nasprotnih strank za razširitev njihovih storitev ali spremembo njihovih modelov ocenjevanja tveganj. Poleg tega predstavniki Eurosistema sodelujejo v skupinah za krizno upravljanje, ustanovljenih ali v postopku ustanavljanja po vsem svetu v primeru centralnih nasprotnih strank, ki so sistemsko pomembne v več kot eni jurisdikciji.

Leta 2019 je Eurosistem sodeloval v razpravah o revidiranju okvira EMIR, katerega namen je izboljšati regulativni okvir za centralne nasprotne stranke, zlasti centralne nasprotne stranke zunaj EU. Okvir je začel veljati 1. januarja 2020. Eurosistem je prispeval tudi k pripravam na uredbo EU o reševanju in sanaciji centralnih nasprotnih strank ter sodeloval pri vseevropskem stresnem testiranju centralnih nasprotnih strank, zlasti v povezavi z likvidnostnim tveganjem.

5 Podpora delovanju trga in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Oktobra 2019 je začela ECB objavljati eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), tj. novo referenčno obrestno mero, ki v celoti temelji na podatkih iz statističnega poročanja o denarnih trgih. €STR bo postopoma nadomestila obrestno mero EONIA (povprečje indeksa transakcij čez noč v eurih) in naj bi postala ena glavnih referenčnih obrestnih mer na trgih v euroobmočju. Na uvedbo nove referenčne obrestne mere je bil finančni sektor dobro pripravljen, tako da ni povzročila resnih motenj. Dnevna priprava obrestne mere €STR je potekala dobro in metodologija se je izkazala za zanesljivo. ECB je bila tudi v letu 2019 odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu EU in je še naprej opravljala splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv. Poleg tega se je odločila, da bo aprila 2020 začela objavljati dodatne podatke o svojih posegih na deviznem trgu s ciljem izboljšati komunikacijo in transparentnost na tem področju ter v skladu s praksami glede odgovornosti na drugih področjih (glej okvir 6).

5.1 €STR – nova referenčna obrestna mera čez noč za denarne trge v euroobmočju

ECB je 2. oktobra 2019 začela objavljati novo referenčno obrestno mero čez noč za trge v euroobmočju. Eurska kratkoročna obrestna mera ali €STR odraža stroške nezavarovanega grosističnega zadolževanja bank v euroobmočju. Ta solidna in zanesljiva obrestna mera, ki se izračunava dnevno, pri čemer izračun trenutno temelji na primernih transakcijah v skupni vrednosti več kot 30 milijard EUR, o katerih poroča 50 različnih poročevalskih enot, naj bi postopoma nadomestila obrestno mero EONIA.

Metodologija za določanje €STR je zasnovana tako, da celovito odraža temeljno dinamiko na denarnem trgu. Obrestna mera se določa na podlagi širokega nabora primernih transakcij, o katerih poročajo banke ter so bile izvedene z drugimi bankami in nebančnimi finančnimi institucijami, zaradi česar je odporna proti strukturnim spremembam na nezavarovanem trgu. V letu 2019 je povprečni dnevni obseg transakcij, na katerih temelji izračun €STR, znašal 31,1 milijarde EUR. Politika glede zadostnosti podatkov za izračun €STR zagotavlja reprezentativnost obrestne mere, s tem ko določa, (a) da mora podatke o transakcijah prispevati najmanj 20 institucij, ki zdaj poročajo v skladu z uredbo o statistiki denarnih trgov, in (b) da pet bank, ki poročajo o največjem deležu obsega transakcij, ne sme predstavljati več kot 75% prometa, realiziranega na določen dan. Če katera od teh zahtev ni izpolnjena, se sproži kratkoročni izredni postopek, s čimer se zagotovi razpoložljivost obrestne mere. Poleg tega se obrestna mera izračuna kot modificirano povprečje, tehtano z obsegom transakcij, s čimer se izloči zgornjih in spodnjih 25% obsega, tj. transakcije z najvišjimi in najnižjimi obrestnimi merami, kar prispeva k zmanjšanju vpliva osamelcev (dodatne podrobnosti o določanju €STR so v okvirju 7 v poglavju 7).

€STR, solidna in zanesljiva obrestna mera, ki temelji na širokem naboru primernih transakcij, bo nadomestila obrestno mero EONIA.

€STR bo postopoma nadomestila obrestno mero EONIA, ki bo ukinjena 3. januarja 2022. Na podlagi priporočil delovne skupine zasebnega sektorja o eurskih netveganih obrestnih merah in javnega posvetovanja je administrator obrestne mere EONIA, tj. Evropski inštitut za denarne trge (EMMI), 2. oktobra 2019 metodologijo za določanje obrestne mere EONIA spremenil tako, da se ta do ukinitve 3. januarja 2022 izračunava kot obrestna mera €STR, ki se ji doda fiksni pribitek v višini 8,5 bazične točke. Delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah, ki je bila ustanovljena leta 2017, da bi opredelila in priporočila netvegane obrestne mere, ki bi se lahko uporabile kot podlaga za alternativo obstoječim referenčnim obrestnim meram, je pripravila smernice za prehod z obrestne mere EONIA na €STR. To vključuje priporočila glede pristopa k pogodbam, vezanih na obrestno mero EONIA, ter analize posledic te spremembe za produkte, procese in modele, za finančno računovodstvo in za upravljanje tveganj.

Prizadevanja ECB, da pri pripravah na uvedbo €STR komunicira z uporabniki referenčnih obrestnih mer, so skupaj s smernicami in priporočili delovne skupine o eurskih netveganih obrestnih merah prispevala k nemotenemu začetku uporabe €STR. Na uvedbo nove referenčne obrestne mere in na spremembo metodologije za določanje obrestne mere EONIA je bil finančni sektor dobro pripravljen, tako da to ni povzročilo resnih motenj. Interni sistemi so bili denimo prilagojeni tako, da upoštevajo drugačen čas objave referenčne obrestne mere, tj. zjutraj na dan po datumu sklenitve posla. Poleg tega so bile prve tržne transakcije, indeksirane na €STR, vključno s prvimi izdajami vrednostnih papirjev, uspešno izvedene. Na trgu izvedenih finančnih instrumentov so bile prve transakcije zamenjave na prostem trgu izvedene takoj ob uvedbi obrestne mere €STR, medtem ko so nekatere centralne klirinške nasprotne stranke začele ponujati kliring produktov, ki temeljijo na €STR, kmalu zatem v oktobru in novembru.

Dnevna priprava obrestne mere €STR je potekala dobro in metodologija se je izkazala za zanesljivo.

Dnevna priprava obrestne mere €STR je potekala dobro in metodologija se je izkazala za zanesljivo. Zanesljivost metodologije je mogoče ponazoriti z dvema primeroma. Prvič, znižanje obrestne mere ECB za odprto ponudbo mejnega depozita 18. septembra 2019 se je v celoti in takoj odrazilo v podatkih za uvajalno €STR, od začetka objavljanja obrestne mere €STR pa sta obrestna mera in porazdelitev temeljnih transakcij v srednjem razponu ostali precej stabilni. Drugič, zaprtje bank zaradi državnega praznika v Nemčiji 3. oktobra 2019 je imelo na obrestno mero in njena različna merila zanemarljiv vpliv. Čeprav se je vrednost poročanih transakcij na tisti dan glede na dan prej znižala za 4,3 milijarde EUR, sta bila število sodelujočih bank in koncentracija obsega prometa, o katerem poroča pet bank z največjim deležem obsega transakcij, še vedno precej oddaljena od pragov, ki jih opredeljuje politika glede zadostnosti podatkov, kot je pojasnjeno zgoraj. Poleg tega je volatilnost obrestne mere €STR ostala zmerna, kar kaže zanesljivost metodologije ob takih dogodkih.

Graf 23

€STR od 9. septembra 2019

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: bazične točke)

Vir: ECB.
Opomba: Uvajalna €STR do 30. septembra, €STR od 1. oktobra.

Graf 24

Merila zadostnosti podatkov za €STR od 9. septembra 2019

(lestvica na levi strani: odstotki; lestvica na desni strani: število bank)

Vir: ECB.
Opomba: Uvajalna €STR do 30. septembra, €STR od 1. oktobra.

Za vzpostavitev dovolj likvidnih gotovinskih trgov in trgov izvedenih finančnih instrumentov, ki temeljijo na €STR, so potrebna večja prizadevanja udeležencev na trgu.

Čeprav se obrestna mera €STR vse pogosteje uporablja, so za vzpostavitev dovolj likvidnih gotovinskih trgov in trgov izvedenih finančnih instrumentov, ki temeljijo na €STR, potrebna večja prizadevanja udeležencev na trgu. €STR bi se morala uporabljati v vseh tržnih segmentih, se pravi, da ne bi smela biti le zamenjava za obrestno mero EONIA na trgu izvedenih finančnih instrumentov, temveč bi se morala uporabljati tudi v primerih, ko bi se običajno uporabljala kaka druga referenčna obrestna mera. Primeri take uporabe na obeh straneh bilance stanja vključujejo izdajanje obveznic in dajanje posojil.

€STR bi lahko delovala kot nadomestna obrestna mera v pogodbah, vezanih na EURIBOR, in kot alternativa obrestni meri EURIBOR.

Z uporabo €STR je mogoče odpraviti tudi tveganja, povezana z »medbančnimi ponujenimi obrestnimi merami« (IBOR), v okviru svetovne reforme teh indeksov. Skladno s priporočilom Odbora za finančno stabilnost[45] naj bi se na svetovnih trgih obrestnih mer spodbujala uporaba netveganih obrestnih mer čez noč, kjer je to primerno, pogodbe, vezane na IBOR, pa naj bi vsebovale izrecne določbe o nadomestni obrestni meri. V euroobmočju je bila na podlagi dovoljenja administratorja obrestne mere EURIBOR 3. julija 2019 omogočena nadaljnja uporaba te referenčne obrestne mere, medtem ko za razliko od LIBOR ukinitev obrestne mere EURIBOR ni predvidena. Kljub temu dolgoročne vzdržnosti obrestne mere EURIBOR ni mogoče jemati kot nekaj samoumevnega, saj je odvisna, prvič, od stabilnosti skupine bank prispevnic in, drugič, od gibanja aktivnosti na denarnem trgu, ki se meri z obrestno mero EURIBOR. Čeprav lahko pristojni organi v skladu z uredbo EU o referenčnih vrednostih zagotovijo začasno rešitev v obliki obveznega prispevanja podatkov za referenčno vrednost ali obveznega upravljanja referenčne vrednosti, je ta rešitev po naravi in časovno omejena. Zato bi lahko €STR skupaj s časovno strukturo, ki temelji na njej, delovala kot nadomestna obrestna mera v pogodbah, vezanih na EURIBOR, in tudi kot alternativa obrestni meri EURIBOR. Dobre primere večje uporabe obrestnih mer čez noč, podobnih €STR, in uspešnega spodbujanja njihove uporabe kot načina za odpravo negotovosti v zvezi z LIBOR je že mogoče zaznati v drugih državah, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Švica.

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA)[46] in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM)[47]. V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je v letu 2019 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2019 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 200 milijonov EUR. Leta 2019 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2019 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,8 milijarde EUR.

ECB obdeluje plačila v okviru različnih programov posojil EU.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)[48] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS)[49]. Leta 2019 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi z dvema posojiloma, ki jih je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost. Obdelala je tudi plačila v zvezi s prispevki članic EMS v delniški kapital EMS.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.[50] Na dan 31. decembra 2019 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 52,9 milijarde EUR.

5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

Številne centralne banke Eurosistema ponujajo storitve na področju upravljanja rezerv.

V letu 2019 se je v skladu z okvirom, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Številne nacionalne centralne banke Eurosistema (ponudniki storitev Eurosistema) ponujajo celoten sklop investicijskih storitev centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo, spremlja nemoteno delovanje storitev, spodbuja spremembe za izboljšanje okvira in pripravlja s tem povezana poročila Svetu ECB.

Leta 2019 je storitve na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema začela ponujati še ena banka, tako da zdaj Eurosistemove storitve ponuja skupaj deset ponudnikov. Ob koncu leta 2019 je imelo na področju upravljanja rezervnih sredstev račune 273 strank, v primerjavi z 277 ob koncu leta 2018. Leta 2019 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo v okviru storitev Eurosistema, zmanjšala za približno 7,5% v primerjavi z letom 2018.

Okvir 6
ECB izboljšuje poročanje o posegih na deviznem trgu

Svet ECB je 26. septembra 2019 sklenil, da bo od aprila 2020 objavljal dodatne podatke o posegih ECB na deviznem trgu. Cilj nove publikacije je izboljšati komunikacijo in transparentnost na tem področju v skladu s prakso demokratične odgovornosti na drugih področjih, hkrati pa varovati sposobnost ECB, da učinkovito izvaja posege na deviznem trgu. V primeru programa nakupa vrednostnih papirjev Eurosistem – kot primer prakse demokratične odgovornosti – zagotavlja redne podatke o obsegu in razporeditvi nakupov po programih in jurisdikcijah.

Devizni tečaj ni cilj politike ECB. ECB je od uvedbe eura dvakrat posegla na devizni trg, in sicer leta 2000 in leta 2011 (glej tabelo A). Prvič je posegla leta 2000 zaradi zaskrbljenosti glede posledic deviznega tečaja eura v svetu in doma, vključno z vplivom na stabilnost cen. Najprej so ECB ter ameriški in japonski organi usklajeno ukrepali 22. septembra, nato pa ECB enostransko novembra. Drugič so ECB ter ameriški, britanski in kanadski organi na zahtevo japonskih organov usklajeno ukrepali 18. marca 2011 v odgovor na gibanje deviznega tečaja jena, povezanega s tragičnimi dogodki na Japonskem.

Tabela A

Dosedanji posegi ECB na deviznem trgu

Vir: ECB.

S spremembo politike objavljanja bo ECB zagotavljala podatke o posegih na deviznem trgu na podlagi strukturiranega in sistematičnega pristopa z vidika pogostosti in pokritosti podatkov. ECB je že uporabila več kanalov za razkritje podatkov o posegih na deviznem trgu, vključno s tedenskimi računovodskimi izkazi, zaključnim računom in letnim poročilom. V prihodnje bo ECB objavljala podatke o posegih na deviznem trgu v tabeli na tem spletnem mestu in v letnem poročilu ECB. Tabela na spletnem mestu bo ažurirana vsako četrtletje s četrtletnim zamikom. V prvi objavi bodo v tabeli prikazani vsi podatki o preteklih posegih na deviznem trgu od leta 1999. Letno poročilo ECB bo od zdaj naprej po potrebi ponujalo tudi dodatne osnovne informacije in povzetek morebitnih novih dogajanj na področju posegov na deviznih trgih. Poleg tega bo v zaključnem računu ECB navedeno, ali so bili v obravnavanem letu izvedeni kakšni posegi na deviznem trgu. V komentarju k tedenskim računovodskim izkazom bo tudi splošno napotilo na posege, opravljene v preteklem tednu, kot je bilo že v letih 2000 in 2011.

Novi okvir poročanja bo obsegal posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi organi opravila ECB, ter posege na deviznem trgu v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II) »na dovoljenih mejah nihanja«[51]. Obsegal bo skupni znesek (neto in bruto), smer (nakup ali prodaja), razčlenitev po valutah in datum posega. Zaradi polne transparentnosti bo v četrtletni tabeli izrecno navedeno tudi, če posegov na deviznem trgu ni bilo.

S tem je politika komuniciranja ECB o posegih na deviznem trgu usklajena s prakso demokratične odgovornosti, ki jo je z leti razvila na drugih področjih. Ta praksa presega minimalne zahteve iz Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako ECB zagotavlja relevantne informacije o svojih strategiji, ocenah in odločitvah o denarni politiki širši javnosti in finančnim trgom. S transparentnostjo pri opravljanju svojih nalog ECB krepi kredibilnost. Vsaka centralna banka članica ERM II je še naprej odgovorna za razkrivanje podatkov o posegih na deviznem trgu v skladu s svojo prakso.

6 Več bankovcev in nizka raven ponarejanja

ECB in nacionalne centralne banke v euroobmočju so odgovorne za izdajanje eurobankovcev v euroobmočju, za zagotavljanje gotovine v obtoku in za ohranjanje zaupanja v valuto. Število in vrednost eurobankovcev v obtoku se povečujeta že od uvedbe leta 2002, povečevanje pa je na splošno hitrejše od gospodarske rasti. Leta 2019 je ostalo število ponaredkov majhno, kar je posledica kombinacije dejavnikov, med katerimi so izboljšani zaščitni elementi v novi seriji Evropa, neprekinjeno sodelovanje z organi kazenskega pregona, redno obveščanje javnosti in usposabljanje profesionalnih uporabnikov gotovine. Maja 2019 so bili uvedeni novi bankovci za 100 € in 200 € z novimi, inovativnimi zaščitnimi elementi, tako da je serija Evropa zdaj zaključena.

6.1 Število bankovcev v obtoku se je še naprej povečevalo

Leta 2019 sta se število in vrednost eurobankovcev v obtoku povečala za okoli 6,4% oziroma 5,0%. Konec leta je bilo v obtoku 24,1 milijarde eurobankovcev s skupno vrednostjo 1.293 milijard EUR (glej grafa 25 in 26). Skoraj polovico skupnega števila in vrednosti bankovcev v obtoku so predstavljali bankovci za 50 €. Bankovci za 200 € so zabeležili daleč največjo medletno stopnjo rasti, ki je leta 2019 dosegla 61,4%, ker se je z njimi zapolnil del povpraševanja po bankovcih za 500 €, ki se ne izdajajo več. Konec leta 2019 so bili v obtoku bankovci za 100 € v skupni vrednosti 305 milijard EUR, kar je enakovredno skupni vrednosti vseh apoenov eurobankovcev v obtoku julija 2002. Rast bankovcev za 100 € in 50 € je bila z 8,8% oziroma 7,4% še naprej visoka.

Graf 25

Število in vrednost eurobankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

Vir: ECB.

Graf 26

Vrednost eurobankovcev v obtoku po apoenih

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Po vrednosti je ena tretjina eurobankovcev zunaj euroobmočja.

Po ocenah je po vrednosti okoli ena tretjina eurobankovcev v obtoku zunaj euroobmočja. Ti bankovci se nahajajo predvsem v sosednjih državah in so večinoma višjih apoenov. Uporabljajo se kot hranilec vrednosti in za poravnavo transakcij na mednarodnih trgih.

Pri izdelavi eurobankovcev sodelujejo nacionalne centralne banke euroobmočja, ki jim je bila leta 2019 dodeljena izdelava 3,7 milijarde bankovcev.

Leta 2019 se je skupno število eurokovancev v obtoku povečalo za 3,3% in je konec leta znašalo 135,1 milijarde. Vrednost kovancev v obtoku je znašala 30 milijard EUR, kar je 3,4% več kot konec leta 2018.

Leta 2019 so nacionalne centralne banke euroobmočja preverile pristnost in primernost okoli 30 milijard bankovcev, okoli 5 milijard pa so jih zaradi neprimernosti umaknile iz obtoka. Eurosistem si je še naprej prizadeval, da bi proizvajalcem naprav za obdelavo bankovcev pomagal zagotoviti, da bi njihove naprave izpolnjevale standarde ECB za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev pred ponovnim dajanjem v obtok. Leta 2019 so kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine s takimi napravami preverili pristnost in primernost okoli 38 milijard eurobankovcev.

Uvedba novih bankovcev za 100 € in 200 € ter prenehanje izdajanja bankovcev za 500 €

Novi bankovci za 100 € in 200 € so prišli v obtok 28. maja 2019. Z izdajo novih bankovcev se je zaključila serija Evropa, ki je bila uvedena leta 2013 z izdajo bankovcev za 5 €.

Izdajanje bankovcev za 500 € je bilo med januarjem in aprilom 2019 ukinjeno v vseh nacionalnih centralnih bankah euroobmočja. Bankovci za 500 € iz prve serije bodo ostali zakonito plačilno sredstvo ter se bodo lahko še naprej uporabljali kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti, enako kot drugi apoeni prve serije eurobankovcev. Bankovci prve serije, vključno z bankovci za 500 €, bodo vedno ohranili svojo vrednost in jih bo mogoče v nacionalnih centralnih bankah euroobmočja zamenjati neomejeno dolgo.

6.2 Ponarejanje eurobankovcev je ostalo leta 2019 na nizki ravni

Število ponarejenih eurobankovcev je leta 2019 ostalo nizko. Iz obtoka je bilo umaknjenih okoli 559.000 ponaredkov. Majhno število je posledica kombinacije dejavnikov, med katerimi so izboljšani zaščitni elementi v novi seriji Evropa, sodelovanje z organi kazenskega pregona ter komunikacijske aktivnosti in aktivnosti usposabljanja na evropski in nacionalni ravni. V primerjavi s številom pristnih eurobankovcev v obtoku se je delež ponaredkov še zmanjšal in je zelo majhen. Graf 27 prikazuje dolgoročno gibanje števila ponaredkov, umaknjenih iz obtoka.

Graf 27

Število ponarejenih bankovcev na milijon pristnih eurobankovcev v obtoku

(delež na milijon)

Vir: ECB.

Ponarejevalci večinoma ponarejajo bankovce za 20 € in 50 €, ki so leta 2019 skupaj predstavljali več kot 70% celotnega števila ponaredkov, umaknjenih iz obtoka. Delež ponarejenih bankovcev za 50 € se je leta 2019 zmanjšal.

ECB ljudem svetuje, naj bodo pozorni pri sprejemanju bankovcev in naj uporabljajo test »otip-pogled-nagib«.

Čeprav ponaredki, umaknjeni iz obtoka, niso več tako zavajajoči, ECB ljudem še vedno svetuje, naj bodo pozorni pri sprejemanju bankovcev in uporabljajo test »otip-pogled-nagib« ter naj se nikoli ne zanesejo le na en zaščitni element. Profesionalnim uporabnikom gotovine so na voljo tudi redna usposabljanja v Evropi in zunaj nje, poleg tega pa so v podporo prizadevanjem Eurosistema proti ponarejanju javnosti na voljo tudi prenovljena informativna gradiva. ECB na tem področju sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo.

6.3 Bolj zeleni bankovci

Eurosistem je leta 2004 izvedel oceno življenjskega cikla eurobankovcev na podlagi serije standardov ISO 14040, s čimer je utrl pot ocenjevanju okoljskega vpliva bankovcev skozi celotni življenjski cikel. Ta zapletena ocena je bila glavni vir informacij pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje okoljskega vpliva eurobankovcev. Eurosistem je na primer vzpostavil sistem akreditacije za proizvajalce eurobankovcev in njihovih komponent, ki obsega sistem okoljskega ravnanja in se med drugim osredotoča na postopen prehod na ciljno 100-odstotno uporabo trajnostnih bombažnih vlaken v papirju eurobankovcev.

Eurosistem letno spremlja ključne podatke o porabi in emisijah od vseh akreditiranih proizvajalcev, pri tem pa si prizadeva izboljšati okoljsko uspešnost proizvodnega procesa.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov, potrebnih za podporo denarni politiki euroobmočja, finančni stabilnosti in različnim drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ter nalogam Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Statistiko uporabljajo tudi javni organi, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, kar prispeva k uresničevanju cilja ECB na področju transparentnosti.

To poglavje se osredotoča na to, kako zmanjšati breme poročanja za banke, in na statistiko v zvezi s finančno tehnologijo (finteh), vključno s kriptoimetji. En okvir obravnava postopek neodvisnega določanja eurske kratkoročne obrestne mere (€STR) na podlagi smernice (okvir 7), drugi pa srednjeročno strategijo za statistiko finančnih računov z opredelitvijo ciljev za prihodnja leta (okvir 8).

7.1 Zmanjševanje bremena poročanja

Zaradi finančne krize se je breme poročanja povečalo.

Finančna kriza je razkrila omejitve agregiranih statističnih podatkov pri zagotavljanju potrebnih informacij oblikovalcem politik v razmerah večje fragmentacije po državah, sektorjih in trgih. ECB se je na te omejitve odzvala s sprejetjem novih zakonskih aktov, ki ji omogočajo pridobivanje dodatnih podrobnih podatkov, ki ustrezajo potrebam denarne, mikrobonitetne in makrobonitetne politike, na primer statističnih podatkovnih nizov, kot so AnaCredit, statistika imetij vrednostnih papirjev in statistika denarnega trga. Zaradi tega se je breme poročanja za banke povečalo.

Drugo vprašanje, s katerim se sooča bančni sektor, je pomanjkljiva harmonizacija sistemov poročanja med državami, ki izvira iz tradicionalnega pristopa ESCB, po katerem nacionalne centralne banke izpolnjujejo evropske statistične zahteve v skladu z nacionalnim okvirom poročanja.

Čeprav je statistično poročanje v euroobmočju konceptualno dokaj harmonizirano, je treba v praksi nacionalnim centralnim bankam predložiti veliko ločenih statističnih poročil z različno pogostostjo in pravočasnostjo poročanja ter z različno ravnijo agregiranja.

Poleg tega se statistična poročila delno prekrivajo s široko paleto poročil, ki jih zahtevajo bančni nadzorniki. To povzroča podvajanje in prekrivanje ter zapleta časovni razpored in proces poročanja.

Razumljivo je, da so banke izpostavile to problematiko in pozvale k stroškovno učinkovitejšemu načrtovanju in izvajanju obveznosti poročanja[52] ter hkrati k ohranjanju učinkovite regulacije in izboljšanju kakovosti podatkov.

V integriranem okviru poročanja se konsolidirajo obstoječe statistične zahteve ESCB do bank.

Zaradi tega je ESCB leta 2016 začel konsolidirati obstoječe statistične zahteve do bank s pripravo integriranega okvira poročanja (IReF), ki naj bi ponudil celovito rešitev za statistično poročanje v ESCB po vseh državah in statističnih področjih. V skladu z novim okvirom, ki naj bi se predvidoma začel izvajati med letoma 2024 in 2027, se bodo zbirali podrobnejši podatki kot v obstoječih podatkovnih nizih,[53] s čimer bo mogoče obstoječe zahteve pokrivati v enotnem okviru in preprečiti podvajanje zahtev, kjer je to mogoče. To pomeni, da bodo morale banke – čeprav se bo obseg podatkov bistveno povečal – opravljati manj statističnih klasifikacij in agregiranj, ki so pogosto dejavnosti, ki terjajo veliko virov. Take naloge bo namesto tega izvajal ESCB, kakovost podatkov pa se bo po pričakovanjih na splošno povečala. V integriranem okviru poročanja se bosta uporabljala enolični podatkovni model in slovar, s katerima se bodo po pričakovanjih v celoti standardizirale opredelitve in zagotovila metodološka zanesljivost. Podrobni podatki so sami po sebi bolj fleksibilni, saj jih je mogoče kombinirati na različne načine, da dobimo nove produkte in storitve. Pričakovati je, da se bo s tem zmanjšala pogostost spreminjanja pravnega okvira poročanja in hkrati zmanjšale potrebe organov po ad hoc podatkih.

Bančni integrirani slovar poročanja dopolnjuje integrirani okvir poročanja.

Kot je prikazano na sliki 2, celotna strategija ESCB za zbiranje podatkov od bank predvideva tudi podporo poročevalcem pri tem, kako lahko informacije, shranjene v njihovih internih operativnih sistemih (npr. za računovodstvo, upravljanje tveganj, vrednostne papirje ali depozite), optimalno organizirajo v »sistemu za vnos podatkov«, ki je lahko nato podlaga za izpolnjevanje vseh veljavnih zahtev poročanja na podlagi standardiziranih pravil o pretvorbi. S tem ciljem skupina, sestavljena iz predstavnikov ECB, nekaterih nacionalnih centralnih bank v euroobmočju in bančnega sektorja, razvija bančni integrirani slovar poročanja (BIRD). Obseg bančnega integriranega slovarja poročanja presega statistične podatkovne nize ESCB, saj zajema tudi poročanje za namene nadzora in reševanja bank.

Slika 2

Strategija ESCB za zbiranje podatkov od bank

Opombe: EBA: Evropski bančni organ; EMN: enotni mehanizem nadzora; EMR: enotni mehanizem za reševanje; IReF: integrirani okvir poročanja.

ESCB izvaja analizo stroškov in koristi integriranega okvira poročanja.

Leta 2018 se je ESCB odločil, da bo v tesnem sodelovanju z bančnim sektorjem in drugimi zainteresiranimi stranmi začel izvajati analizo stroškov in koristi integriranega okvira poročanja, da bi ocenil vpliv pobude na ponudbo in povpraševanje. Prvi korak je obsegal kvalitativni vprašalnik za ugotavljanje stanja na področju statističnega poročanja po področjih in državah, da bi ugotovil glavne stroškovne dejavnike in morebitne koristi integriranega okvira poročanja. Leta 2019 je Odbor ESCB za statistiko ocenil rezultate iz kvalitativnega vprašalnika ter opredelil konkretne scenarije v integriranem okviru poročanja v zvezi z različnimi vidiki zbiranja podatkov in priprave statistike. Naslednji korak v letu 2020 bo oceniti stroške in koristi teh scenarijev s pomočjo vprašalnika. Scenarije so razvile fokusne skupine, v katerih so sodelovali strokovnjaki ESCB na terenu in predstavniki bančnega sektorja v primeru izbranih tem. Novi vprašalnik bo temeljil na osnutku sistema poročanja znotraj integriranega okvira, ki bo anketirancem omogočil ocenjevanje scenarijev na podlagi konkretnih predlogov za potrebe poročanja. ESCB bo nato ocenil rezultate in – če bodo pokazali podporo integriranemu okviru poročanja – opredelil optimalne funkcije, ki bi najbolj ustrezale panogi ter uporabnikom in pripravljavcem statistike ESCB.

Če bo rezultat celotne analize stroškov in koristi zadovoljiv, lahko Svet ECB odloči, da nadaljuje z integriranim okvirom poročanja. Osnutek uredbe ECB naj bi bil pripravljen za javno posvetovanje pred njenim sprejetjem in izvajanjem. Zahteve v zvezi z integriranim okvirom poročanja bi bile obvezne za vse banke v euroobmočju.

7.2 Nova in izboljšana statistika euroobmočja

Finančna tehnologija in kriptoimetja

ECB spremlja kriptoimetja in finančno tehnologijo.

Statistika o tehnoloških inovacijah, ki se uporabljajo za podporo ali zagotavljanje finančnih storitev, se razvija in izboljšuje, da bi še naprej zadovoljevala potrebe uporabnikov statistike v digitalno preoblikovanem svetu. Tako je generalni direktorat Statistika na začetku leta 2019 vzpostavil interni nabor podatkov o kriptoimetjih in sklop kazalnikov, ki temeljijo predvsem na javno dostopnih agregiranih podatkih. Nabor podatkov in sklop kazalnikov sta po preverjanju kakovosti in dopolnitvi z drugimi podatki iz komercialnih virov[54] Evropski centralni banki služila kot vhodni podatki za spremljanje kriptoimetij.[55] ECB je z uporabo tehnologije masovnih podatkov uspela ustvariti avtomatizirani sklop postopkov za zbiranje, obdelavo in integracijo več različnih podatkov o kriptoimetjih. Pomemben del tega je preučitev statistične klasifikacije kriptoimetij. Kar zadeva finančno tehnologijo (finteh), ECB gradi poskusni interni nabor podatkov o finteh subjektih v euroobmočju[56] v skladu s podobnimi pobudami, ki se izvajajo v nekaterih nacionalnih centralnih bankah euroobmočja, obenem pa razprava o statistični definiciji finteh in o povezanih potrebah po podatkih poteka tudi v mednarodnih forumih.[57] Cilj je pridobiti vpogled v povezave med finančnim sektorjem in finteh, možnosti, ki jih odpira finteh, in tveganja, ki jih predstavlja nova tehnologija.

Okvir 7
Postopek neodvisnega določanja eurske kratkoročne obrestne mere (€STR)

Po dveh letih intenzivnih priprav s strani Eurosistema in bank poročevalk je ECB 2. oktobra 2019 prvič objavila eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) (glej razdelek 5.1). €STR, ki predstavlja stroške nezavarovanega grosističnega zadolževanja bank v euroobmočju čez noč v eurih, izračunava in objavlja statistična funkcija v ECB, kar zagotavlja, da se obrestna mera določa ločeno od funkcije denarne politike v ECB. V skladu s smernico o eurski kratkoročni obrestni meri je vzpostavljen okvir kontrol, s katerim se varuje celovitost in neodvisnost procesa določanja ter obravnava vsako ugotovljeno dejansko ali potencialno nasprotje interesov.

Smernica o eurski kratkoročni obrestni meri vzpostavlja odgovornost ECB za upravljanje obrestne mere ter naloge in obveznosti ECB in nacionalnih centralnih bank v zvezi z njihovim prispevkom k procesu določanja €STR in v zvezi z drugimi poslovnimi procesi. V skladu s smernico je bil vzpostavljen notranji odbor za nadzor, ki pregleduje, preverja in poroča o vseh vidikih procesa določanja €STR. Poleg tega se proces določanja €STR redno notranje in zunanje revidira. V smernico so prenesena načela Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) o finančnih referenčnih vrednostih, kjer je ustrezno in primerno, da bi zagotovili, da so postopki v zvezi z €STR skladni z mednarodno dobro prakso.

ECB je €STR prvič objavila 2. oktobra 2019, tako da odraža trgovalno aktivnost 1. oktobra 2019. €STR se objavi na spletnem mestu ECB[58] ob 8.00 po srednjeevropskem času vsak delovni dan sistema TARGET2 na podlagi transakcij, opravljenih in poravnanih na prejšnji delovni dan sistema TARGET2. Če se po objavi €STR ugotovijo napake, ki imajo vpliv v višini več kot 2 bazični točki, se €STR spremeni in ponovni objavi na isti dan ob 9.00 po srednjeevropskem času. Po tem času se €STR ne spreminja več. Takoj ko jo ECB objavi, dajo €STR na voljo komercialni ponudniki podatkov prek platform s tržnimi podatki v realnem času. Za boljšo transparentnost postopka določanja referenčne vrednosti ECB redno objavlja povzetek informacij o napakah, večjih od 0,1 bazične točke, ki so odkrite po standardni objavi in ne izpolnjujejo kriterijev za ponovno objavo.

€STR v celoti temelji na dejanskih transakcijah v eurih, o katerih poročajo banke v skladu z uredbo o statistiki denarnih trgov, kot je bila nedavno spremenjena, da bi se izboljšala razpoložljivost kakovostnih statističnih podatkov o eurskem denarnem trgu.[59] Poročevalci v okviru statističnega poročanja o denarnem trgu (na presečni datum za podatke v tem poročila jih je bilo 50) predložijo podatke posredno prek svoje nacionalne centralne banke (Deutsche Bundesbank, Banco de España, Banque de France ali Banca d’Italia) ali neposredno Evropski centralni banki do 7.00 po srednjeevropskem času (glej sliko A). Nato se opravi postopek zagotavljanja kakovosti podatkov, ki obsega sklop tehničnih preverjanj, veliko število preverjanj konsistentnosti podatkov in sklop ciljno usmerjenih preverjanj kakovosti podatkov, da se ugotovi, ali je treba iz izračuna €STR izločiti nekatere transakcije. Postopek potrditve transakcij poteka od 7.15 do 7.45 po srednjeevropskem času. Med tem postopkom ECB v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami poročevalkam naroči, naj preverijo, ali so ugotovljene transakcije pravilne.

Slika A

Postopek priprave €STR

Vir: ECB.

Okvir 8
Srednjeročna strategija za statistiko finančnih računov

Leta 2019 je Odbor ESCB za statistiko pripravil novo srednjeročno strategijo za četrtletno statistiko finančnih računov. Namen te pobude je načrtovati nadaljnji razvoj statistike finančnih računov ob upoštevanju novih analitičnih potreb in izboljševanja statističnih zmogljivosti (npr. podrobnejši podatki) ter kako se spoprijeti z izzivi, ki jih predstavljata globalizacija in večja mednarodna soodvisnost. Priprava srednjeročne strategije je obsegala temeljito preučitev analitičnih potreb, virov podatkov in možnosti zbiranja v tesnem sodelovanju z uporabniki podatkov in strokovnjaki z različnih statističnih področij, kot so pripravljavci statistike o plačilni bilanci ali podatkov o bilanci stanja denarnih finančnih institucij.

Strategija določa pet ciljev, ki jih bo treba obravnavati v prihodnjih letih. Prvič, izzivi, ki jih za statistiko finančnih računov predstavlja globalizacija, povezana s poglabljanjem mednarodne soodvisnosti in gospodarskega povezovanja, se bodo obravnavali z večjo uskladitvijo med temi statističnimi podatki in statistiko o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb, kakor tudi s podrobnejšimi podatki o čezmejnih aktivnostih in s posebnim statističnim poudarkom na multinacionalnih podjetjih. Drugič, potrebi po dodatni osvetlitvi nebančnega finančnega posredništva bo zadoščeno s podrobnejšo sektorsko razčlenitvijo in podrobnejšimi podatki o finančnih instrumentih. Tretjič, povečane analitične potrebe v zvezi z razumevanjem medsebojne povezanosti na makroravni – s poudarkom na soodvisnosti investiranja in financiranja, kanalih prelivanja posledic ekonomskih politik in širjenju škodljivih vplivov – bodo upoštevane s krepitvijo okvira »od koga do koga«, ki prikazuje povezave med upniki in dolžniki s podrobnejšo sektorsko oziroma geografsko razčlenitvijo. Četrtič, statistična analiza sektorja gospodinjstev se bo izboljšala z uvedbo distribucijskih meril premoženja in zadolženosti gospodinjstev ter s pripravo analize za ugotavljanje posredne izpostavljenosti gospodinjstev osnovnim naložbam sredstev v vrednostne papirje, lastniški kapital in drugo finančno premoženje (»rentgenski pogled« na investicijske sklade). Petič, namen strategije je povečati uporabnost podatkov finančnih računov, na primer glede pravočasnosti in razpoložljivosti podatkov za nazaj.

Delovna področja, ki si prizadevajo doseči te cilje, upoštevajo zahteve v okviru druge faze pobude G20 glede podatkovnih vrzeli[60] in bodo izkoristila tekoče pobude za podporo statističnim področjem. Razvojna faza, ki se je začela leta 2019, je na splošno načrtovana za naslednja tri do pet let ter bo vključevala tudi pregled obstoječih statističnih uredb in smernic ECB, če je to pomembno za pridobivanje novih statističnih rezultatov o finančnih računih. V hitro spreminjajočem se okolju je treba strategijo že od začetka razumeti kot dinamično in prilagodljivo.

Izvajanje srednjeročne strategije za statistiko finančnih računov bo skupni podvig, pri čemer se bomo koordinirano soočili z različnimi izzivi na podlagi jasnega sklopa ciljev, pri čemer bomo izkoriščali priložnosti, ki nastajajo s spremembami razpoložljivosti podatkov in statističnih zmogljivosti, ter s ciljem ohranjati ustrezno in primerno statistiko finančnih računov.

8 Raziskave v ECB

Ekonomske raziskave pomembno prispevajo k analizi gospodarskih gibanj in transmisije ukrepov denarne politike ter s tem podpirajo doseganje ciljev denarne politike. Glede na gospodarsko okolje v letu 2019 so dinamika inflacije, finančna sredstva gospodinjstev ter medsebojna povezanost med denarno politiko, finančno stabilnostjo in realnimi sektorji gospodarstva ostali jedro raziskovalnih prednostnih nalog v letu 2019.

8.1 Raziskovalne mreže

Trije raziskovalni grozdi in različne raziskovalne mreže imajo pomembno vlogo pri usklajevanju raziskav v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in pri vzdrževanju odnosov z akademskimi raziskovalci. Leta 2019 so trije raziskovalni grozdi ESCB o denarni politiki, finančni stabilnosti in konkurenčnosti gospodarstev v euroobmočju še naprej organizirali delavnice o teh temah. Poleg tega je bila v okviru centra za raziskovanje ekonomskih politik (CEPR) ustanovljena raziskovalna mreža o komuniciranju centralnih bank, ki jo soupravlja ECB (glej tudi razdelek 11.2).

Kakšno je medsebojno delovanje denarne in makrobonitetne politike?

Poseben poudarek raziskav v ECB so makrobonitetne politike in njihova interakcija z denarno politiko. Leta 2019 je delovna skupina preučila različna prelivanja med obema politikama, vključno z vplivom denarne politike na finančno stabilnost in vplivom makrobonitetne politike na realno gospodarstvo. Leta 2020 bo poudarek na optimalnem usklajevanju med obema politikama.[61]

Kaj nam mikropodatki o oblikovanju cen lahko povedo o inflacijski dinamiki?

Raziskovalna mreža PRISMA (analiza mikropodatkov o oblikovanju cen) proučuje oblikovanje cen v posameznih podjetjih in v maloprodajnem sektorju z uporabo naborov mikropodatkov o cenah. Raziskave obravnavajo razmerje med oblikovanjem cen v posameznih podjetjih in skupno inflacijsko dinamiko, zlasti pa, ali na oblikovanje cen vplivajo nizka inflacija, naravnanost denarne politike in stanje poslovnega cikla.

Kaj pomeni heterogenost gospodinjstev za transmisijo denarne politike?

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev (HFCN) je zaključila svoje delo v zvezi s tretjim valom raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS), katere rezultati bodo objavljeni v letu 2020. Raziskava je med drugim proučevala posledice heterogenosti gospodinjstev za transmisijo denarne politike, na primer vlogo heterogenosti pri transmisiji politike po dohodkovni porazdelitvi. HFCS je bila uporabljena tudi kot ključni vhodni podatek v modelih mikrosimulacije, ki kvantificirajo učinek scenarijev stresnega testiranja na gospodinjstva.

Mreža za raziskovanje konkurenčnosti (CompNet) – raziskovalni forum za preučevanje produktivnosti in konkurenčnosti v državah EU – je zaključila nov val zbiranja podatkov, da bi izboljšala zajetje podatkov na ravni podjetij o kazalnikih konkurenčnosti in njihovo primerljivost med državami. V letu 2019 je bil denimo nabor podatkov mreže CompNet uporabljen v študijah o vlogi trgovinske in fiskalne politike ter politike trga dela pri prerazporejanju kapitala in dela.

ECB je leta 2019 začela projekt zbiranja podatkov o pričakovanjih potrošnikov v euroobmočju z redno spletno anketo. Anketa bo izvedena v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami ter bo zajemala pričakovanja glede inflacije, trga dela, gibanja potrošnje in varčevanja ter financ potrošnikov. ECB bo omogočila preučitev vloge pričakovanj potrošnikov pri njihovih ekonomskih in finančnih odločitvah.

8.2 Konference in objave

ECB je znova organizirala številne konference, med njimi forum v Sintri o 20 letih EMU.

ECB je leta 2019 ponovno organizirala več raziskovalnih dogodkov na visoki ravni. Forum ECB o centralnem bančništvu 2019 v Sintri je obravnaval izkušnje 20 let evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) s poudarkom na raznolikem napredku pri ekonomski konvergenci ter na vlogi fiskalne in denarne politike v makroekonomski stabilizaciji (glej tudi okvir 12 v poglavju 12). Četrta letna raziskovalna konferenca ECB je predstavila inovativne raziskave, povezane s sekularno stagnacijo, strukturo finančnih trgov in vlogo masovnih podatkov v gospodarstvu. Druge pomembne konference so se nanašale na strukturne reforme v euroobmočju, gibanje inflacije, svetovno trgovino, trge dela, fiskalno politiko in upravljanje EMU, raziskave o pričakovanjih potrošnikov, spol in poklicno napredovanje ter denarno in makrobonitetno politiko.

ECB je svoje raziskave objavila v več serijah publikacij.

Leta 2019 so strokovnjaki ECB pripravili 129 študij, ki jih je ECB objavila v seriji delovnih zvezkov. Objavila je tudi več študij o politikah ali metodoloških študij v seriji občasnih zvezkov, seriji statističnih zvezkov in seriji razprav. Številnim raziskovalnim dejavnostim ECB je sledila tudi objava člankov v strokovnih revijah. Poleg tega je o ugotovitvah raziskav poročala širši javnosti, na primer z 12 članki, objavljenimi v raziskovalnem biltenu ECB. Okvirja 9 in 10 povzemata dva sklopa ugotovitev raziskav iz leta 2019.

Okvir 9
Tržna koncentracija, tržna moč in dinamika zaposlovanja v euroobmočju

V javnosti se veliko razpravlja o tem, ali je tržna moč podjetij postala v zadnjih desetletjih prekomerna. Študije za ZDA dokumentirajo, da se je stopnja koncentracije podjetij povečala, pri čemer ima majhno število podjetij velik tržni delež. Ob tem se je zmanjšala raven konkurence, kar podjetjem omogoča povečanje cenovne marže nad mejnimi stroški, medtem ko je dinamika zaposlovanja oslabela.

Nedavna študija ECB[62] je preučila podobna dogajanja v štirih največjih gospodarstvih euroobmočja (v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji). Študija ni našla dokazov o povečanju tržne moči podjetij od 1990-ih let dalje v omenjenih državah. Medtem ko se je v ZDA cenovna marža nad stroški od 1990-ih let povečala s skoraj 15% na raven nad 20%, se je v euroobmočju nekoliko znižala (glej graf A). To je v veliki meri posledica gibanj v predelovalnih dejavnostih, kar je verjetno rezultat tesnejšega trgovinskega in denarnega povezovanja v euroobmočju. Poleg tega so – v očitnem nasprotju z gibanjem v ZDA – deleži koncentracije v zadnjih letih v euroobmočju ostali na splošno stabilni tako v celotnem območju kot tudi na nacionalni ravni.

Graf A

Gibanje marž v euroobmočju in ZDA

(cenovna marža nad proizvodnimi stroški)

Vir: Cavalleri in drugi. (2019).
Opomba: Marža v višini 15% ustreza bruto vrednosti marže v višini 1,15, kot je prikazano v grafu.

Medtem ko na splošno velja, da tržna moč zmanjšuje blaginjo (ker zaradi tega podjetja zvišujejo cene in proizvajajo manj), pa lahko tudi pozitivno vpliva na inovativne sektorje, ker podjetja spodbuja k inovacijam, da bi dosegla tržno moč. Študija je namreč pokazala, da je v visokotehnoloških panogah visoka koncentracija povezana z višjimi stopnjami rasti skupne faktorske produktivnosti.

In nazadnje, dinamika na trgu dela, merjena s stopnjo ustvarjanja in izničenja delovnih mest, se je v zadnjih dveh desetletjih v ZDA bistveno upočasnila, medtem ko je v euroobmočju ostala stabilna. Kljub temu je trg dela v ZDA še vedno bistveno bolj dinamičen od trga dela v euroobmočju. Na splošno ni opaziti znakov večjih premikov na področju tržne moči in dinamike zaposlovanja v velikih gospodarstvih euroobmočja.

Okvir 10
Uravnoteženost spolov pri napredovanju v ECB

V zadnjih letih se vrzeli med spoloma na trgu dela posveča vse več pozornosti. Novejši delovni zvezek ECB[63] obravnava to vrzel v centralnem bančništvu, kjer stereotipno prevladujejo moški. V zvezku je analizirano poklicno napredovanje moških in žensk v ECB z uporabo anonimiziranih zaupnih osebnih podatkov o zaposlenih strokovnjakih od leta 2003 do leta 2017. Analiza je osredotočena na strokovnjake v štirih različnih plačnih razredih na primerljivih poslovnih področjih, povezanih z ekonomsko analizo, s čimer je dosežen homogen bazen zaposlenih z vidika človeškega kapitala in izkušenj.[64]

Študija ugotavlja, da je bilo do leta 2011 za ženske manj verjetno, da bodo napredovale v višji plačni razred kot moški. Po letu 2011 pa je razlika večinoma izginila, ker je ECB sprejela več ukrepov za spodbujanje uravnoteženosti spolov in objavila javno izjavo v podporo raznolikosti. Graf A prikazuje gibanje vrzeli med spoloma na področju verjetnosti napredovanja v višji plačni razred v desetih letih po vstopu v plačni razred F/G (začetni plačni razred za strokovnjake v ECB). Deset let po vstopu je vrzel do leta 2011 znašala 36%, potem pa se je zmanjšala na 8%.

Graf A

Vrzel v napredovanju med spoloma do leta 2011 in po tem letu

(v odstotkih; število let po vstopu)

Vir: Hospido, Laeven in Lamo (2019).
Opombe: Graf prikazuje gibanje vrzeli med spoloma pri povprečni letni verjetnosti napredovanja iz plačnega razreda F/G v desetih letih po vstopu pred letom 2011 in po tem letu. Vrzel v napredovanju med spoloma je opredeljena kot razlika v povprečni letni stopnji napredovanja moških in žensk glede na verjetnost napredovanja moških.

Podatki po letu 2011 omogočajo podrobnejše raziskovanje procesa napredovanja. Ta kaže, da so imele ženske, ki so zaprosile za napredovanje, dejansko več možnosti za napredovanje kakor moški. Bolje so napredovale tudi z vidika poznejšega zviševanja plače, kar kaže, da je večja verjetnost napredovanja temeljila na zaslugah in ne na pozitivni diskriminaciji.

Vendar so ženske manj verjetno zaprosile za napredovanje. Nekatere informacije dokazujejo, da vrzel med spoloma pri prošnjah za napredovanje kaže, da so ženske manj pripravljene zaprositi, ko pričakujejo, da bo raven konkurence visoka. Manj verjetno je bilo na primer, da so se ženske prijavile na razpis, odprt za zunanje kandidate, ali če so bile v konkurenci s številnimi neposrednimi sodelavci s sorazmerno visoko plačo. Skupaj ti rezultati kažejo, da bi morala prizadevanja institucij za spodbujanje uravnoteženosti spolov vključevati ukrepe za zmanjšanje ovir za ženske, ki želijo in zaprosijo za možnost napredovanja. (Informacije o prizadevanjih ECB za spodbujanje raznolikosti spolov v letu 2019 so v razdelku 12.1.)

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB, poroča o mnenjih ECB in primerih neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ter poroča o spremljanju skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Sodišče je razveljavilo odločbo latvijskega urada za boj proti korupciji, ker je Ilmārsu Rimšēvičsu prepovedoval opravljanje funkcije guvernerja Latvijas Banke.

Sodišče Evropske unije je 26. februarja 2019 razveljavilo odločbo Korupcijas novēršanas un apkarošanas birojs (latvijskega urada za boj proti korupciji) z dne 19. februarja 2018, ker je Ilmārsu Rimšēvičsu prepovedoval opravljanje funkcije guvernerja Latvijas Banke. Ločeni tožbi, ki sta jih zoper to odločbo vložila I. Rimšēvičs (C-202/18) in ECB (C-238/18), so bili prvi primeri, ki jih je Sodišče obravnavalo na podlagi pristojnosti, dodeljene z drugim pododstavkom člena 14.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB). Prvič, Sodišče Evropske unije je ugotovilo, da prepoved opravljanja dejavnosti guvernerja nacionalne centralne banke, v tem primeru tudi začasna, pomeni razrešitev s funkcije, kar pomeni, da mora zakonitost prepovedi preveriti Sodišče Evropske unije. Drugič, Sodišče je razsodilo, da je bil namen tožbe iz drugega pododstavka člena 14.2 Statuta ESCB razveljavitev akta nacionalnega prava zaradi »posebnega institucionalnega okvira«, v katerem deluje ESCB. Tretjič, Sodišče je zaključilo, da Latvija ni dokazala, da razrešitev I. Rimšēvičsa temelji na obstoju zadostnih znakov, da je storil resne kršitve za namene drugega pododstavka člena 14.2 Statuta ESCB.

Splošno sodišče je zavrnilo odškodninsko tožbo zoper ECB v zvezi z mnenjem ECB, izdanim v okviru prestrukturiranja grškega dolga leta 2012.

Splošno sodišče je 23. maja 2019 zavrnilo odškodninsko tožbo zoper ECB, ki jo je vložilo več imetnikov obveznic (zadeva T-107/17). Zahtevana odškodnina je bila povezana z odbitki, ki so vplivali na nekatere grške državne obveznice v okviru delnega prestrukturiranja grškega javnega dolga leta 2012. Tožeče stranke so trdile, da ECB v svojem mnenju z dne 17. februarja 2012 (CON/2012/12) ni opozorila na protipravnost prestrukturiranja dolga, ki ga je nameravala izvesti Helenska republika. Mnenje ECB je obravnavalo osnutek grškega zakona o naknadni uvedbi klavzul o skupnem ukrepanju v državne obveznice po grškem pravu. Splošno sodišče je ugotovilo, da prestrukturiranje ni kršilo temeljne lastninske pravice tožečih strank, ki jo varuje člen 17 Listine o temeljnih pravicah. Zavrnilo je tudi vse druge trditve tožečih strank o nezakonitosti. V skladu s tem je Splošno sodišče ugotovilo, da ECB ni odgovorna za odškodnino, ker v svojih sklepnih predlogih ni opozorila na domnevno protipravnost grškega zakona. Zoper sodbo je bila vložena pritožba pri Sodišču.

Splošno sodišče je odločilo, da je ocena ECB glede tega, ali kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla, pripravljalni akt, ki ga ni mogoče izpodbijati pred sodišči EU.

Splošno sodišče je 6. maja 2019 v dveh različnih zadevah (T-283/18, Bernis in drugi proti ECB, in T-281/18, ABLV Bank proti ECB) odločilo, da je ocena, da subjekt »propada ali bo verjetno propadel«, sprejeta v okviru reševanja kreditne institucije, pripravljalni akt, zoper katerega ni neodvisnega pravnega sredstva. V teh primerih so tožbe vložili kreditna institucija ter njeni neposredni in posredni delničarji zoper oceno ECB glede tega, ali ABLV Luxembourg propada ali bo verjetno propadla v smislu člena 18(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje. Splošno sodišče je potrdilo stališče ECB, da je treba tako presojo šteti za zgolj dejansko presojo, ki sama po sebi nima pravnega učinka in je zato ni mogoče izpodbijati pred sodišči EU.

Sodišče je potrdilo izključno pristojnost ECB za nadzor vseh kreditnih institucij v okviru enotnega mehanizma nadzora.

Sodišče Evropske unije je 8. maja 2019 v zadevi C-450/17 P (Landeskreditbank Baden-Württemberg proti ECB) potrdilo sodbo Splošnega sodišča, v kateri je Splošno sodišče zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti odločbe ECB. V navedeni odločbi je ECB obvestila Landeskreditbank, da je zaradi njene velikosti samo predmet nadzora ECB in ne skupnega nadzora v okviru enotnega mehanizma nadzora v skladu s členom 6(4) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko. Splošno sodišče je zavrnilo pritožbo Landeskreditbank zoper to odločbo. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je ECB izključno pristojna za nadzor vseh kreditnih institucij na podlagi člena 4 Uredbe št. 1024/2013. Pristojni nacionalni organi pomagajo ECB pri izvajanju nalog, dodeljenih z Uredbo št. 1024/2013, z decentraliziranim izvajanjem nekaterih nalog v zvezi z manj pomembnimi kreditnimi institucijami v smislu prvega pododstavka člena 6(4) navedene uredbe.

Sodišče je delno spremenilo sodbo Splošnega sodišča, po kateri imajo delničarji kreditne institucije procesno upravičenje zoper odločbo ECB, da navedeni kreditni instituciji odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

Sodišče Evropske unije je 5. novembra 2019 delno spremenilo sodbo Splošnega sodišča, po kateri imajo delničarji kreditne institucije procesno upravičenje pred sodišči EU zoper odločbo ECB, da navedeni kreditni instituciji odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev (združene zadeve C-663/17 P, C-665/17 P in C-669/17 P, Trasta Komercbanka in drugi proti ECB). Po pritožbi ECB je moralo Sodišče Evropske unije prvič odločati glede dopustnosti tožbe za razglasitev ničnosti, ki so jo vložili delničarji kreditne institucije zoper nadzorniško odločbo ECB, naslovljeno na kreditno institucijo, katere delničarji so. Sodišče je odločilo, da odločba ne zadeva neposredno delničarjev za namene četrtega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije in posledično je bila tožba, vložena v imenu delničarjev, razglašena za nedopustno. Sodišče EU je tudi odločilo, da je treba tožbo, ki jo je v imenu Trasta Komercbanka vložil zakoniti zastopnik nekdanjega vodstva, šteti za dopustno, da se spoštuje pravica do učinkovitega sodnega varstva iz člena 47 Listine o temeljnih pravicah.

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu ECB. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

ECB je leta 2019 sprejela šest mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 40 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

Nedvomni in pomembni primeri neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja.

Zabeleženih je bilo osem primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, pri čemer je bilo sedem primerov nedvomnih in pomembnih.[65] Z ECB se niso posvetovali: (i) bolgarski organi oblasti o zakonu o spremembi zakona o kreditnih institucijah v zvezi z nadzorniškimi pooblastili Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in njenimi pooblastili za nalaganje upravnih kazni; (ii) italijanski organi oblasti o zakonski uredbi o nujnih javnofinančnih zadevah in drugih nujnih potrebah; (iii) litovski organi oblasti o zakonu o davku od dohodka pravnih oseb za udeležence na finančnih trgih; (iv) portugalski organi oblasti o zakonu o spremembi predpisov o varovanju bančnih skrivnosti v okviru parlamentarnih preiskovalnih odborov in o določitvi razkritja transakcij z uporabo javnih sredstev v kreditnih institucijah ter o zakonu o spremembi in dopolnitvi državnega organizacijskega in informacijskega sistema (SOIS); (v) romunski organi oblasti o zakonu o spremembi statuta centralne banke Banca Naţională a României v zvezi z imetjem zlatih rezerv, ki jih upravlja Banca Naţională a României, ter (vi) švedski organi oblasti o zakonu o obveznosti nekaterih kreditnih institucij in njihovih podružnic za opravljanje gotovinskih storitev. Ugotovljen ni bil noben primer neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja v zvezi s predlagani pravnimi akti Unije.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih pravnih predpisov EU in nacionalnih pravnih predpisov.

ECB je sprejela mnenja o predlogih EU v zvezi z okvirom upravljanja proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje, sklenitvijo Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije ter imenovanjem novega predsednika ECB in novih članov Izvršilnega odbora ECB.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov v zvezi z nacionalnimi centralnimi bankami (NCB), ki vključujejo: reformo strukture upravljanja Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Central Bank of Cyprus, Banca d‘Italia, Latvijas Banka in Banco de Portugal; sodelovanje Българска народна банка (bolgarska centralna banka) v enotnem mehanizmu za reševanje; finančno neodvisnost Central Bank of Cyprus; zahteve glede lobiranja, ki veljajo za Česká národní banka; lastništvo italijanskih zlatih rezerv; vlogo Banque centrale du Luxembourg pri zaščiti eura pred ponarejanjem in overitvi eurokovancev; nadzor nad plačilnimi storitvami Central Bank of Malta; zahteve po svobodi obveščanja, ki veljajo za De Nederlandsche Bank; prejemke vodstvenih delavcev in višjega vodstva Narodowy Bank Polski; revizijske zahteve, ki veljajo za Banco de Portugal; odgovornost Banke Slovenije za izredne ukrepe glede odpisov bank; dodelitev novih nalog nacionalnim centralnim bankam v zvezi z nadzorom posojilodajalcev mikrokreditov (Bank of Greece), kreditnih referenčnih agencij (Central Bank of Malta) in skladnosti kreditnih institucij z zahtevami glede prestrukturiranja posojil v švicarskih frankih (Banka Slovenije).

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov v zvezi z bonitetnim in finančnim nadzorom, vključno z: vzpostavitvijo sporazumov o tesnem sodelovanju med ECB in Hrvatsko narodno banko v okviru enotnega nadzornega mehanizma; reformami institucionalnega okvira za bančni in finančni nadzor v Avstriji, Latviji in na Portugalskem; reformami institucionalnega okvira za makrobonitetni nadzor na Portugalskem in v Španiji; reformami nadzora nad subjekti, ki kupujejo in prodajajo kredite (vključno s slabimi posojili) na Cipru, ponudniki mikrokreditov v Grčiji in kreditnimi referenčnimi agencijami na Malti; izmenjavo informacij med ECB in danskimi organi oblasti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki zadevajo plačilna sredstva, vključno z omejitvami gotovine v Grčiji, Španiji in na Nizozemskem, prepovedjo bankovca za 500 € na Danskem in razširjeno ponudbo gotovinskih storitev na Švedskem.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov o bančni in finančni ureditvi, vključno s: pravnim okvirom za krite obveznice v Estoniji; sistemom jamstva za listinjenje slabih posojil, ki so jih izdale kreditne institucije v Grčiji; zaščito primarnih prebivališč v Grčiji in na Irskem; omejitvami pri prenosu stanovanjskih hipotekarnih posojil na Irskem in Poljskem; posebnimi davki ali dajatvami, ki se uporabljajo za banke oziroma finančne institucije v Litvi, Romuniji in na Slovaškem; makrobonitetnimi orodji za stanovanjske hipoteke v Luksemburgu; zahtevami, ki veljajo za politike prejemkov finančnih podjetij na Nizozemskem; referenčnimi vrednostmi za obrestne mere za pogodbe o potrošniških posojilih v Romuniji; prestrukturiranjem potrošniških posojil v švicarskih frankih v Sloveniji. ECB je izdala tudi mnenja o vplivu osnutka nacionalnih pravnih predpisov na področju kibernetske varnosti na tržne infrastrukture ter kreditne institucije na Cipru in v Španiji.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU izvajajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Taki nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Prepovedi, določene v členih 123 in 124 Pogodbe, so se na splošno upoštevale.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala v letu 2019, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

Spremljanje je razkrilo, da je imela večina nacionalnih centralnih bank leta 2019 vzpostavljeno politiko obrestovanja vlog javnega sektorja, ki je v celoti skladna z zgornjo mejo obrestovanja. Vseeno morajo nekatere nacionalne centralne banke zagotoviti, da obrestovanje vlog javnega sektorja ne presega zgornje meje.

Po pomislekih, ki jih je ECB izrazila v letnih poročilih od leta 2014 dalje, je ECB še naprej spremljala programe, ki jih je v letih 2014 in 2015 uvedla Magyar Nemzeti Bank. Leta 2019 je Magyar Nemzeti Bank še naprej ukrepala, da bi odgovorila na pomisleke ECB, kar zadeva obseg njenega sodelovanja v javnem izobraževalnem programu Pallas Athéné. To pa ne sme služiti kot precedenčen primer. ECB bo še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank novembra 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z irsko družbo za reševanje bank (IBRC), v centralni banki Banc Ceannais na hEireann/Central Bank of Ireland med letom 2019 s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem je pomemben korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev. Z nadaljnjo ustrezno dinamiko prodaje bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

ECB je leta 2019 ohranjala tesen dialog z različnimi evropskimi institucijami, vključno z Evropskim parlamentom, ki ima osrednjo vlogo pri pozivanju ECB k odgovornosti za svoje odločitve. ECB je v mednarodnih forumih konstruktivno sodelovala pri razpravah skupine G20 o svetovnih gospodarskih obetih, v Mednarodnem denarnem skladu (MDS) pa je dejavno prispevala k evropski perspektivi glede mednarodnega denarnega in finančnega sistema ter glede revidiranja politik MDS v okviru posojanja in nadzora ekonomskih politik. ECB še naprej sodeluje in pomaga centralnim bankam zunaj EU po vsem svetu.

10.1 Odgovornost ECB do javnosti

Demokratična odgovornost je nujna protiutež neodvisnosti.

Pogodba o delovanju Evropske unije daje Evropski centralni banki jasen mandat, da ohranja stabilnost cen v euroobmočju, ter določa, da je ECB neodvisna pri uporabi instrumentov v ta namen. Mandat in neodvisnost ECB sta bili v Pogodbi zapisani z demokratičnim procesom. Ker je ECB neodvisna, lahko svoje naloge opravlja brez političnih pritiskov in kratkoročnih vplivov, ki bi jo lahko odvrnili od izpolnjevanja mandata. Hkrati je demokratična odgovornost nujna protiutež neodvisnosti: ECB mora zagotoviti legitimnost svojih odločitev tako, da jih pojasni javnosti in njenim izvoljenim predstavnikom. Demokratično odgovornost dopolnjuje sodni preskus sklepov ECB s strani Sodišča Evropske unije. Z drugimi besedami, neodvisnost in odgovornost zagotavljata, da ECB lahko in tudi dejansko deluje v skladu s svojim mandatom. V okolju, v katerem je bila neodvisnost centralne banke ponovno pod drobnogledom, so člani Izvršilnega odbora ECB leta 2019 imeli več govorov o povezavi med neodvisnostjo in demokratično odgovornostjo.[66]

ECB je Evropskemu parlamentu odgovorna na več načinov.

Evropski parlament ima osrednjo vlogo pri pozivanju ECB k odgovornosti. Leta 2019 je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta (ECON) opravil tri redna zaslišanja s predsednikom ECB, med drugim tudi prvo zaslišanje predsednice Christine Lagarde (glej sliko 3 spodaj).[67] Januarja 2019 je bil predsednik Mario Draghi prisoten tudi na plenarnem zasedanju Parlamenta o Letnem poročilu ECB 2017, ob zaključku katerega je Evropski parlament sprejel resolucijo. ECB je dala povratne informacije na to resolucijo. Leta 2019 je ECB prejela 28 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta, odgovore pa je objavila na spletnem mestu ECB in tako izkoristila priložnost, da pojasni stališča ECB o številnih vprašanjih. ECB je za aktivnosti bančnega nadzora odgovorna tako Evropskemu parlamentu kot tudi Svetu EU.[68] Poleg tega sta Evropsko računsko sodišče in ECB sklenila Memorandum o soglasju, ki določa praktične dogovore o izmenjavi informacij med institucijama v zvezi z revizijo nadzornih nalog ECB.

Slika 3

Število vprašanj predsedniku ECB na rednih zaslišanjih ECON v letu 2019 po temah

Vir: izračuni strokovnjakov ECB.

V letu 2019 je bila podpora euru najvišja.

Ankete Eurobarometra so v letu 2019, ob dvajseti obletnici eura, poročale, da je podpora državljanov euroobmočja euru dosegla novo najvišjo raven, saj je več kot 75% vprašanih naklonjenih enotni valuti. To je spodbuden trend za ECB, ki bo še naprej krepila dialog z državljani in njihovimi predstavniki.

10.2 Mednarodni odnosi

G20

Leta 2019 so se razprave v skupini G20 pod japonskim predsedovanjem osredotočale na svetovne gospodarske obete in ukrepe ekonomskih politik, ki jih je mogoče uporabiti pri spoprijemanju z istočasnim upočasnjevanjem v okolju geopolitičnih negotovosti, trgovinskih konfliktov in vse manjšega manevrskega prostora za makroekonomske politike. Trgovinske napetosti so bile obravnavane na vsakem zasedanju skupine G20, vendar brez velikega napredka. Medtem ko so se voditelji strinjali glede tveganj za svetovno gospodarstvo, so se njihova mnenja razlikovala pri številnih vprašanjih, vključno z nujnostjo nadaljnjih ukrepov na področju podnebnih sprememb. Skupina G20 si je še naprej prizadevala spodbujati močno, trajnostno, vključujočo in uravnoteženo rast, da bi se izboljšali srednjeročni gospodarski obeti. Ugotovila je napredek na področju reforme finančnega sistema, vendar tudi izzive, s katerimi se je še treba spoprijeti, vključno s tveganji, ki jih prinaša rast nebančnega finančnega posredništva. Dosegla je precejšen napredek na področju mednarodnega davčnega sodelovanja, cilj pa je do konca leta 2020 doseči dokončni dogovor.

Upoštevala je tudi poročilo skupine uglednih osebnosti v okviru G20 za globalno finančno upravljanje z naslovom »Making the Global Financial System Work for All«, pri čemer se je leta 2019 osredotočala na razvojna vprašanja. Delo se nadaljuje v okviru sedanjega predsedovanja G20. Med predlogi skupine so za ECB še posebno zanimivi predlogi za izboljšanje svetovne finančne odpornosti.

MDS in mednarodna finančna arhitektura

ECB je še naprej imela dejavno vlogo v razpravah o mednarodnem denarnem in finančnem sistemu v MDS ter drugih forumih, pri čemer je v okviru skupnih evropskih stališč zagovarjala vidik centralne banke. Ključna tema razprav v letu 2019 so bili finančni viri sklada. ECB se zavzema za finančno zadostno podprt MDS, ki je v središču svetovne finančne varnostne mreže. Oktobra 2019 je članstvo v MDS sprejelo sveženj ukrepov v zvezi s finančnimi viri MDS in reformo upravljanja. Ob tem je članstvo izrazilo podporo ohranjanju trenutne ravni finančnih virov s podvojitvijo novega sporazuma o izposojanju in z nadaljnjim začasnim krogom dvostranskega izposojanja po letu 2020. Sveženj ukrepov je treba izvesti tekom leta 2020, da bi se preprečilo zmanjšanje finančnih virov MDS. Izvršilni odbor MDS je svetu guvernerjev predlagal resolucijo o zaključku 15. splošnega pregleda kvot brez povečanja kvot, sprejeta pa je bila februarja 2020. Šestnajsti splošni pregled kvot, ki se bo zaključil sredi decembra 2023, bo ponovno preučil ustreznost kvot in nadaljeval z reformo upravljanja MDS.

MDS je nadaljeval s pomembnim revidiranjem svojih politik v okviru posojanja in nadzora ekonomskih politik. Prvič, zaključil je najnovejši pregled pogojev in zasnove programov, ki jih podpira sklad, pri katerem je k oblikovanju evropskih stališč prispevalo poročilo Odbora za mednarodne odnose v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). V pregledu je bilo priporočeno, da morajo biti pogoji v programih bolj realni, postopni in preprosti, s podrobnejšo analizo vzdržnosti dolga, hkrati pa je treba zagotoviti večje nacionalno lastništvo in upoštevati okoliščine v posameznih državah. Drugič, dosežen je bil napredek pri pregledu okvira vzdržnosti dolga v primeru držav, ki imajo dostop do trgov, tj. držav s precejšnjim dostopom do mednarodnih kapitalskih trgov. Tretjič, MDS je začel tudi petletno celovito revidiranje nadzora ekonomskih politik in revidiranje programa za oceno finančnega sektorja.

Mednarodno sodelovanje med centralnimi bankami

ECB je še naprej sodelovala s centralnimi bankami zunaj EU po vsem svetu. To je odraz globalnega zanimanja za stališča, analitične pristope in delovne procese ECB. Razprave na ravni strokovnjakov, pri katerih so sodelovali tudi oblikovalci politik, so se dotaknile osrednjih nalog ECB ter strokovnih vprašanj in vprašanj upravljanja. Odnosi s ključnimi afriškimi, azijskimi in latinskoameriškimi centralnimi bankami so se nadalje razvijali na podlagi obstoječih dvostranskih memorandumov o soglasju, sodelovanje z regionalnimi organizacijami in MDS pa se je nadaljevalo v okviru obstoječih dogovorov. Poleg tega je novembra v Kolumbiji potekal dialog o ekonomskih politikah na visoki ravni med Eurosistemom in latinskoameriškimi centralnimi bankami.

ECB je kot institucija EU še naprej prispevala k procesu širitve EU na ciljnih razpravah s centralnimi bankami v državah Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo pridružiti EU. Pri tem se kot glavna platforma uporabljajo regionalne delavnice, kjer so razprave, če je mogoče, organizirane v tesnem sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami EU. Marca 2019 se je začel izvajati tudi program, ki ga financira EU, kot pomoč tem centralnim bankam. Njegov cilj je okrepiti zmogljivosti centralnih bank na Zahodnem Balkanu, da bi se te lahko vključile v ESCB.

Okvir 11
Posledice brexita

Čeprav ECB ni stranka v pogajanjih, pozorno spremlja dogajanja v zvezi z brexitom ter ocenjuje tveganja za gospodarstvo in finančni sistem v euroobmočju, ki jih predstavljajo vsi možni scenariji. ECB si je prizadevala zagotoviti operativno pripravljenost pred prvotno predvidenim končnim datumom iz postopka na podlagi člena 50, tj. do 29. marca 2019, pa tudi pred končnimi datumi večkrat podaljšanega postopka na podlagi člena 50 (12. aprila 2019, 31. oktobra 2019 in 31. januarja 2020). Po urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 se ECB osredotoča na spremljanje pogajanj o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom ter na oceno posledic brexita za finančni sektor v EU, zlasti v zvezi z nujnim dokončanjem unije kapitalskih trgov.

V analizi v majski in novembrski izdaji pregleda finančne stabilnosti iz leta 2019 je ECB obravnavala tveganja, ki bi jih lahko povzročil morebitni brexit brez dogovora, ter stopnjo pripravljenosti zasebnega sektorja na tak primer.

Na področju bančnega nadzora so ECB in nacionalni nadzorniki še naprej komunicirali o nadzornih pričakovanjih v zvezi z brexitom, ocenili so operativno pripravljenost bank v primeru brexita brez dogovora, zaključili so večino postopkov izdaje dovoljenja zaradi brexita ter spremljali izvajanje načrtov bank za brexit (glej Letno poročilo ECB o nadzornih dejavnostih 2019).

Marca 2019 se je Bank of England odločila, da bo bankam v Združenem kraljestvu ponudila posojanje v eurih v tedenskih operacijah na podlagi stalne linije zamenjav z ECB. V sporočilu za javnost je Eurosistem izrazil pripravljenost posojati britanske funte bankam v euroobmočju, če bi se pojavila potreba. ECB do zdaj operacij posojanja britanskih funtov ni aktivirala. Predsednik ECB Mario Draghi je na zaslišanju v Evropskem parlamentu septembra 2019 poudaril neprekinjeno sodelovanje med ECB in Bank of England pri reševanju vseh nepredvidenih situacij, vključno z brexitom brez dogovora.

Na presečni datum za podatke v tem poročilu je bilo stanje takšno, da sta obe strani ratificirali sporazum o izstopu, s čimer se je začelo prehodno obdobje.

11 Krepitev obveščanja javnosti

»ECB mora prisluhniti ljudem in jih razumeti. Valuta je navsezadnje javno dobro, ki pripada ljudem.« – predsednica Christine Lagarde

Obveščanje javnosti je osrednji element v sklopu orodij denarne politike ECB. S tem ko ECB strokovnjakom na finančnih trgih zagotavlja informacije o sedanji naravnanosti denarne politike in o pričakovanih prihodnjih odločitvah, se je povečala učinkovitost politik ECB. Veliko informacij dokazuje, da je komuniciranje ECB s finančnimi trgi in strokovnjaki uspešno. Nov mejnik v komuniciranju centralne banke je povezovanje s širšo javnostjo. Ljudje, ki jim navsezadnje služimo, morajo bolje razumeti centralne banke, vključno z ECB. To je ključno za povrnitev zaupanja javnosti v ECB zlasti ob dejstvu, da je ECB pogosto pod drobnogledom javnosti, o njenih odločitvah pa potekajo kontroverzne razprave.

S spremembo vodstva v ECB leta 2019 je dobilo komuniciranje banke z javnostjo onkraj tradicionalne skupine strokovnjakov in specialistov za finančne trge nov vzgon. ECB je investirala v nadaljnjo krepitev obveščanja javnosti, da bi jo ljudje bolje razumeli in da bi jim pojasnila, zakaj so njeni ukrepi pomembni za ljudi in njihovo življenje. Nadgradila je tudi prizadevanja, da doseže skupine v družbi, ki tradicionalno niso bile v središču pozornosti komuniciranja ECB, med katerimi so mladi ali civilnodružbene organizacije, in je pozorneje prisluhnila pomislekom ljudi. V prihodnje bosta imela velik potencial obravnavanje tem, ki so še posebej pomembne za ljudi, kot so neenakost, digitalne valute ali podnebne spremembe, ter zagotavljanje jasnejših odgovorov na to, kako lahko ECB v mejah svojega mandata prispeva k tem področjem. Komuniciranje z javnostjo bo ključni element tudi pri pregledu strategije denarne politike.

11.1 Inovacije v komuniciranju ECB

ECB uporablja inovativne oblike komuniciranja, da bi dosegla širšo in mlajšo javnost.

Tako je na začetku leta 2019 v okviru pobud, s katerimi je zaznamovala 20. obletnico eura, začela kampanjo v sodelovanju s popularno aplikacijo QuizClash. Cilj tekmovanja #EUROat20 je bil povečati poznavanje in razumevanje poslanstva ECB, zlasti med mladimi. V kvizu je sodelovalo več kot 1,6 milijona ljudi iz celotne Evropske unije, ki so na igriv način spoznavali teme v zvezi z eurom in ECB.

Tekmovanje #EUROat20 v aplikaciji QuizClash

Ker naloge ECB prek preprostih in razumljivih sporočil povezujemo s temami, ki ljudi zanimajo, postaja ECB bolj relevantna za širšo javnost.

Kampanja je bila z vidika dosega zelo uspešna, vendar je razkrila tudi nekatere napačne predstave in vrzeli v znanju na področju institucionalne ureditve in poslanstva ECB. S tem se je pokazalo, da mora ECB te vrzeli zapolniti s povezovanjem svojih nalog s temami, ki ljudi zanimajo, pri čemer mora uporabljati preprosta in razumljiva sporočila. Septembra 2019 smo uvedli novo serijo enominutnih videov »ECB pojasnjuje«, v kateri zaposleni v ECB v preprostem in dostopnem jeziku pojasnjujejo določene teme, kot so kriptoimetja ali demokratična odgovornost, ter opisujejo, zakaj je njihovo delo pomembno za ljudi. Serijo predstavljamo na računu ECB na Instagramu, ki je sam po sebi inovacija, katere cilj je izboljšati poznavanje ECB med širšo javnostjo. Leta 2019 je račun zabeležil prvo leto obstoja.

Septembra 2019 je ECB začela predvajati tudi mesečni podkast ECB. Ob hitrem naraščanju priljubljenosti podkastov je to priložnost za ECB, da se poveže z novim občinstvom, pri čemer sodeluje v poglobljenih razpravah o ključnih temah za ECB, hkrati pa to omogoča bolj neformalen ton.

Med letom 2019 smo si v oddelku ECB za stike z javnostjo prizadevali obravnavati teme in trende, ki presegajo osrednje področje denarne politike ter so pomembni za ECB in ljudi v euroobmočju. Maja na primer je ECB objavila spletno stran o podnebnih spremembah. Na spletni strani so informacije o ukrepih ECB za ublažitev posledic podnebnih sprememb, pri čemer so navedene interne pobude ter relevantne publikacije (glej tudi okvir 3).

V okviru cilja ECB, da komunicira z nestrokovno javnostjo, je predvidena tudi večja uporaba nacionalnih jezikov, s čimer spodbujamo tesnejše povezovanje z državljani euroobmočja. Zaradi večje stroškovne učinkovitosti pri tem je ECB uvedla tehnologijo strojnega učenja, ki podpira interne prevajalske procese.

Z računom Christine Lagarde na Twitterju in LinkedInu se je doseg ECB več kot podvojil na preko 2,5 milijona sledilcev.

S prihodom Christine Lagarde na položaj predsednice ECB novembra 2019 sta se digitalni odtis in doseg banke opazno povečala. Na Twitterju in LinkedInu, kjer je ECB že bila prisotna kot institucija, se je po zaslugi osebnega računa Christine Lagarde doseg ECB več kot podvojil na 2,5 milijona sledilcev. Poleg tega se je s prisotnostjo Christine Lagarde na kitajski platformi Weibo število sledilcev povečalo še za dodatnih 5,8 milijona. Ti računi predstavljajo močan ojačevalnik v prizadevanjih ECB, da bi jo javnost razumela.

11.2 Z analitiko se povečuje učinek komuniciranja ECB z javnostjo

Podatki in analitika so v središču komunikacijskih dejavnosti ECB, ki so zasnovane na ugotovljenih dejstvih.

Za komuniciranje ECB z javnostjo, ki je učinkovito in dosega želeni učinek, je bistveno bolje razumeti, kdo je ciljno občinstvo, kaj ga zanima in kateri so najkoristnejši kanali, da ga dosežemo. Poleg tega je potrebna globlja analiza celotnega komunikacijskega procesa, tj. analiza, kaj se zgodi med pošiljanjem in sprejemanjem sporočil centralne banke, analiza dinamike in mehanizmov povratnih informacij ter vloge posrednikov, kot so mediji ali finančni trgi. ECB lahko z napredno analitiko pridobi tudi zanesljiv vpogled v uspešnost komunikacijskih prizadevanj, pri čemer želi ugotoviti, ali sporočila dejansko dosežejo javnost ter privedejo do drugačnega odnosa in večjega zaupanja.

Leta 2019 je ECB okrepila interne raziskovalne in analitične dejavnosti ter razširila sodelovanje z zunanjimi raziskovalci.

Študija ECB kaže, da mladi površno razumejo ECB ter kažejo malo zanimanja za gospodarske in finančne zadeve.

ECB je v šestih državah euroobmočja izvedla študijo s ciljno skupino udeležencev, starih od 18 do 35 let, da bi bolje razumela, na kakšen odziv naleti komuniciranje med širšo javnostjo, zlasti med mladimi. ECB ni ocenjevala le poznavanja, razumevanja in dojemanja ECB med mladimi, ampak je bil cilj raziskave opredeliti tudi teme, ki zanimajo mlade na gospodarskem, finančnem in socialnem področju, ter ugotoviti prednostne načine interakcije. Ugotovitve kažejo, da mladi zelo površno razumejo ECB ter kažejo malo zanimanja za gospodarske in finančne zadeve. Menijo, da so problemi, kot so podnebne spremembe in družbena odgovornost, bolj pomembni. Raziskava je tudi pokazala, da je večina mladih najbolj naklonjena interakciji z ECB prek družbenih medijev, ki so skupaj z njihovimi lastnimi družbenimi omrežji (od ust do ust) glavni viri informacij.

Z uspešno »večnivojsko« predstavitvijo osnovnih sporočil iz publikacij ECB smo pritegnili širše zanimanje.

Pri ocenjevanju svojih komunikacijskih prizadevanj je ECB preizkusila in analizirala, kako najbolje predstaviti informacije na digitalnih platformah. Uvedla je na primer »večnivojski« pristop k publikacijam, pri čemer objavo ključnih poročil ECB dopolnjujeta »začetna stran« na spletnem mestu ECB in kampanja v družbenih medijih, zaradi česar so ugotovitve bolj dostopne, vizualno privlačnejše in lažje razumljive. Rezultati empirično dokazujejo, da je ta pristop uspešen, saj več ljudi spodbudi, da odprejo dejansko publikacijo in potem, ko jo odprejo, za branje porabijo 50% več časa. Takšne ugotovitve so podlaga za prihodnje prilagojeno komuniciranje z javnostjo.

Nova začetna stran s predstavitvijo publikacije ECB o pregledu finančne stabilnosti

S plodnim sodelovanjem z akademskimi krogi spodbujamo interdisciplinarne raziskave o komuniciranju centralnih bank z javnostjo.

ECB je v okviru razširjanja in poglabljanja raziskav o komuniciranju centralnih bank z javnostjo vzpostavila raziskovalno mrežo o komuniciranju centralnih bank, ki ji tudi sopredseduje, deluje pa pod okriljem centra za raziskovanje ekonomskih politik (CEPR) (glej tudi razdelek 8.1). Oktobra 2019 je ECB gostila dvodnevno delavnico mreže, na kateri so sodelovali strokovnjaki za komuniciranje iz ECB in drugih centralnih bank, analitiki finančnih trgov, novinarji in akademiki iz različnih disciplin, kot so ekonomija, psihologija in sociologija. Razprave so bile osredotočene na tveganja in priložnosti, ki jih prinaša komuniciranje s širšo javnostjo, na meje v transparentnosti centralnih bank ter na spreminjanje vloge medijev kot posrednikov v komuniciranju centralnih bank z javnostjo. Ob tem je oktobra 2019 ECB kot prva – in zaenkrat edina – centralna banka dala na voljo vnaprej sestavljeno, uporabniku prijazno in redno ažurirano zbirko, v kateri so zbrani vsi govori nosilcev politik. Z zbirko namerava ECB spodbuditi in omogočiti nove raziskave o komuniciranju z javnostjo, na primer z besedilno analizo.

12 Organizacija in dobro upravljanje

ECB je institucija EU, ki je v samem središču Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora. Ima več kot 3.500 zaposlenih iz celotne Evrope. ECB si prizadeva navdihovati in angažirati svoje zaposlene ter jim omogočati razvoj, leta 2019 pa si je še naprej prizadevala spodbujati raznolikost in vključenost kot ključna dejavnika izboljšane organizacijske uspešnosti. Poleg tega je ECB dodatno okrepila zavezanost najvišjim standardom integritete ter upravljanja in vodenja. Potem ko je 1. januarja 2019 začel veljati enotni kodeks ravnanja za visoke uradnike v ECB, je bil na tem področju dosežen pomemben mejnik. Obenem je ECB leta 2019 ponosno praznovala 20. obletnico eura, tj. valute, ki jo uporablja 340 milijonov Evropejcev (glej okvir 12).

12.1 Razvijanje odličnosti z dobrim vodenjem, vključenostjo in razvojem posameznikov

Spodbujanje raznolikih timov in vključujočega vedenja je bistveno, da lahko ECB doseže najboljše možne rezultate za svoje zaposlene in za EU. Zato so raznolikost, spoštovanje, etična kultura in dobro počutje zaposlenih strateški cilji ECB.

Raznolikost in vključenost sta glavna dejavnika izboljšane organizacijske uspešnosti.

ECB si je leta 2019 še naprej prizadevala, da raznolikost in vključenost spodbuja kot ključna dejavnika izboljšane organizacijske uspešnosti. ECB ima številne dolgo delujoče mreže raznolikosti, ki pogosto sodelujejo s kadrovsko službo, njihov cilj pa je zadovoljiti potrebe vseh vidikov raznolikosti. Leta 2019 je bila ustanovljena nova mreža z imenom DiversAbility, ki je poklicna mreža ECB za tiste z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami in za tiste, ki jim pomagajo.

Na ravni Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in enotnega mehanizma nadzora (EMN) ECB še naprej organizira izmenjave informacij z nacionalnimi centralnimi bankami in nacionalnimi nadzornimi organi glede najboljših praks na področju raznolikosti in vključenosti, kot je bilo na primer četrto letno srečanje mreže raznolikosti v ESCB in EMN, ki ga je septembra 2019 gostila nemška Bundesbank v Eltvillu na Renu. ECB se je maja 2019 udeležila tudi vrha o raznolikosti spolov, na katerem so sodelovali vodje kadrovskih služb iz centralnih bank držav G7 ter kolegi iz ESCB/EMN in Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 2019 je ECB v okviru celovitega programa vključenosti prvič sodelovala na frankfurtski paradi ponosa ter organizirala dogodke, s katerimi je zaznamovala mednarodni dan invalidov, dan razkritja spolne usmerjenosti in mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na koledarju rednih dogodkov ECB so bili tudi dogodki, s katerimi smo zaznamovali mednarodni dan žena ter mednarodni dan boja proti homofobiji, bifobiji, interfobiji in transfobiji (IDAHOBIT).

ECB si še naprej prizadeva vzpostaviti delovno okolje, ki je po spolu bolj uravnoteženo, leta 2019 pa je bila na tem področju neodvisno ocenjena in je februarja prejela certifikat EDGE (ekonomske dividende za enakost spolov) na ravni ASSESS (raven 1), s čimer je bila prepoznana zaveza ECB k spodbujanju enakosti spolov na delovnem mestu.

Izvršilni odbor ECB je v prizadevanjih za bolj uravnoteženo zastopanost spolov določil cilje za konec leta 2019. Ob koncu leta so ženske zasedale 30,3% položajev na vodstveni ravni (v primerjavi s 35-odstotnim ciljem). Na višji vodstveni ravni je delež znašal 30,8% (v primerjavi z 28-odstotnim ciljem) (glej tabelo 2). Skupni delež žensk v ECB na vseh ravneh pa je bil 45,3%. V okvirju 10 v poglavju 8 je več informacij o uravnoteženosti spolov pri kariernem napredovanju v ECB.

Tabela 2

Ciljni deleži žensk in delež žensk med zaposlenimi v ECB

Vir: ECB.
Opombe: Delež žensk se meri na podlagi vseh zaposlenih s stalno zaposlitvijo ali zaposlitvijo za določen čas. Podatki na dan 1. januarja 2020.

ECB je z namenom, da bi pritegnila različne talente, leta 2019 preoblikovala razpise za prosta delovna mesta tako, da so ti bolj vključujoči, pri čemer kandidate izrecno spodbuja k prijavi ne glede na starost, invalidnost, etničnost, spol, spolno identiteto, vero, spolno usmerjenost ali druge značilnosti. Poleg tega si je ECB še naprej prizadevala doseči kandidate in kandidatke prek vključujočih platform za zaposlovanje, med drugim s sodelovanjem na največjem evropskem kariernem sejmu za LGBT+ osebe (Sticks & Stones) ter na evropski konferenci o ženskah v tehnoloških poklicih.

ECB je zavezana rasti in razvoju zaposlenih ter ves čas ponuja široko paleto priložnosti za učenje in razvoj, s čimer podpira zaposlene pri soočanju z izzivi v svetu, ki se stalno spreminja. V zadnjem letu je ECB na ravni ESCB/EMN razvijala sistemsko strategijo učenja in razvoja, da bi v celotnem sistemu podpirala talente pri njihovem delu za Evropo. Pri tem gradi na obstoječih lokalnih pobudah za učenje, ki so na voljo vsem kolegom v ESCB in EMN, cilj pa je spodbujati kulturo, ki povezuje učenje in razvoj s produktivnostjo, sposobnostjo in učinkovitostjo.

Voditelji imajo osrednjo vlogo pri povečevanju uspešnosti posameznikov in timov v korist organizacije. V skladu s tem je ECB v zadnjih nekaj letih uspešno izvajala modularni program za krepitev sposobnosti vodenja, ki se je končal novembra 2019. V programu je sodelovalo več kot 600 voditeljev z vseh ravni, vključno z voditelji timov brez pristojnosti odločanja, cilj pa je bil okrepiti voditeljsko vedenje ter s tem povečati organizacijsko uspešnost in vzpostaviti močne time na podlagi skupne vizije, namena in želje, da zgradimo močnejšo ECB.

ECB je leta 2019 temeljito preučila, kako podpira poklicno rast zaposlenih, rezultat pa je bila vzpostavitev novega celovitega kariernega okvira. Okvir vključuje nove metode napredovanja zaposlenih ter spremembe v postopkih in usmeritvah, ki omogočajo in spodbujajo mobilnost (tj. prevzemanje novih vlog znotraj banke ali pridobivanje izkušenj zunaj banke) kot priložnost za rast. Te spremembe prispevajo k statusu ECB kot zaželenega zaposlovalca, hkrati pa ohranjajo angažiranost zaposlenih in podpirajo razvoj posameznikov, ki sestavljajo ECB.

12.2 Nadaljnja krepitev standardov integritete in dobrega upravljanja

Na spletnem mestu ECB so objavljeni mesečni koledarji obveznosti in izjave o interesih vseh visokih uradnikov.

S tem ko je 1. januarja 2019 začel veljati enotni kodeks ravnanja za visoke uradnike v ECB (»enotni kodeks«), je ECB ponovno potrdila zavezanost najvišjim standardom integritete ter upravljanja in vodenja. Z uvedbo posebnih pravil o pozaposlitvenih aktivnostih, zasebnih finančnih transakcijah in odnosih z interesnimi skupinami enotni kodeks vse člane organov ECB na visoki ravni zavezuje, da objavljajo mesečni koledar obveznosti (od januarja 2019) in Odboru za poklicno etiko vsako leto predložijo podpisano izjavo o interesih, ki se oceni in nato objavi na spletnem mestu ECB.

Poleg tega Odbor za poklicno etiko[69] svetuje članom organov ECB na visoki ravni o vseh drugih vprašanjih poklicne etike, zlasti glede pozaposlitvenih aktivnosti in plačanih poklicnih aktivnosti družinskih članov.[70] Skladno z vse večjim pomenom zadev, povezanih z dobrim ravnanjem in dobrim upravljanjem, je ECB za vse nove in odhajajoče člane organov ECB na visoki ravni uvedla posebne sestanke z vodjem Službe za skladnost s predpisi in upravljanje, in sicer pred nastopom funkcije in po njenem prenehanju, kjer se člani seznanijo z obveznostmi, ki izhajajo iz enotnega kodeksa.

Leta 2019 je dodaten zagon dobilo sodelovanje med centralnimi bankami in nacionalnimi nadzornimi organi v euroobmočju, ki poteka prek projektne skupine za poklicno etiko in skladnost s predpisi (ECTF). Skupina ECTF se je razvila v vozlišče za izmenjavo informacij in forum, ki spodbuja skladno izvajanje enotnega kodeksa v celotnem Eurosistemu in evropskem bančnem nadzoru. Skupina ECTF je z namenom ustvarjanja dodatnih vzajemnih priložnosti za učenje organizirala tematska srečanja z zunanjimi partnerji, med katerimi so bili urad ZN za etiko, urad evropskega varuha človekovih pravic in Evropsko računsko sodišče, ki je predstavilo poročilo o etičnih okvirih v izbranih revidiranih institucijah EU.

Kar zadeva zaposlene, je bil leta 2019 v letno preverjanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zajet naključni vzorec, ki je predstavljal 10% vseh zaposlenih, vključno s člani organov ECB na visoki ravni. Poleg tega je ECB po nasvetu zunanjega ponudnika storitev leta 2019 izvedla ad hoc preverjanje skladnosti, ki se je osredotočilo na specifično skupino zaposlenih.

V skladu s svojim mandatom je Revizijski odbor ECB še naprej pomagal Svetu ECB pri njegovih nalogah in pristojnostih v zvezi s celovitostjo finančnih informacij, pregledom nad notranjimi kontrolami, skladnostjo z veljavno zakonodajo, predpisi in kodeksi ravnanja ter v zvezi z izvajanjem nalog notranjega revidiranja. Revizijski odbor se je leta 2019 osredotočal zlasti na kibernetska tveganja, na ustreznost Eurosistemovega okvira za upravljanje finančnih tveganj in na spodbujanje proaktivnega pristopa pri spremljanju izvajanja revizijskih priporočil.

Člani organov ECB na visoki ravni na podlagi načel transparentnosti in demokratične odgovornosti vzdržujejo redne stike in interakcijo z javnostjo ter s specializiranimi predstavniki javnega in zasebnega sektorja, akademskih krogov, interesnih skupin in predstavniških združenj. Dialogi in razprave potekajo v skladu z dobro utečenim in javnim okvirom, ki zagotavlja zadostno raven transparentnosti in dobrega upravljanja.

ECB je v letu 2019 odgovorila na 113 zahtev za dostop javnosti do dokumentov, ki so jih vložili državljani EU, in omogočila dostop do več kot 200 dokumentov (nekateri so bili le delno razkriti).

Poleg tega se je ECB v skladu s stalno zavezanostjo dobremu upravljanju in transparentnosti leta 2019 odločila, da uvede novo politiko, po kateri bodo dokumenti Odbora guvernerjev in Evropskega monetarnega inštituta – predhodnika ECB do njene ustanovitve junija 1998 – razglašeni za zgodovinske dokumente, s čimer bo imela širša javnost lažji dostop do teh dokumentov.

Okvir 12
Euro je dopolnil 20 let

Euro – naša skupna valuta – je 1. januarja 2019 praznoval 20. obletnico. Pred dvajsetimi leti, 1. januarja 1999, je 11 držav Evropske unije (EU) fiksiralo devizne tečaje in sprejelo skupno denarno politiko, katere izvajanje je bilo zaupano ECB. Sprva je bil euro elektronska valuta, ki se je uporabljala za brezgotovinska plačila in na finančnih trgih. Eurobankovci in eurokovanci so v obtok prišli tri leta kasneje, 1. januarja 2002. Danes z eurom plačuje 340 milijonov Evropejcev v 19 državah EU. Kot druga najpomembnejša valuta na svetu – na prvem mestu je ameriški dolar – je del našega vsakodnevnega življenja in najbolj oprijemljiv simbol evropskega projekta. Podpora euru je med državljani euroobmočja najvišja doslej, saj 76% vprašanih v anketi Eurobarometra meni, da je enotna valuta dobra za EU (anketa Eurobarometra, november 2019).

Dvajset let skupne valute

Države EU, ki so euro uvedle 1. januarja 1999, in tiste, ki so se pridružile kasneje, imajo za sabo dolgo skupno pot. Zadnjih 20 let je bilo za euroobmočje izjemnih. Prvo desetletje lahko ocenimo kot vrhunec 30-letnega vzpona v globalnem finančnem ciklu. V drugem desetletju pa je izbruhnila najhujša gospodarska in finančna kriza od 1930-ih let dalje – najprej svetovna finančna kriza, nato pa državna dolžniška kriza.

Evropski projekt je skupaj z ekonomsko in monetarno unijo (EMU) projekt, ki se razvija skozi čas. Če natančneje preučimo gospodarski ustroj 20 let po uvedbi eura, lahko trdimo, da sta svetovna finančna kriza in državna dolžniška kriza pokazali odpornost gospodarskega ustroja v euroobmočju. Države v euroobmočju so vložile veliko napora, da so se odzvale na krizo in okrepile svojo odpornost. Zagon v odzivanju na krizo so izkoristile tudi za krepitev EMU, pri čemer je bil pomemben dosežek vzpostavitev evropskega bančnega nadzora. Toda EMU je še vedno nedokončana unija. Potreben je nadaljnji napredek pri optimizaciji prednosti, ki jih skupna valuta prinaša vsem Evropejcem.

ECB je praznovala 20. obletnico eura

Dvajseta obletnica eura je bila pomemben mejnik, ki ga je ECB obeležila na več načinov. Dvajseti rojstni dan eura je bil dobra priložnost, da se povežemo z evropskimi državljani, pri čemer smo organizirali umetniške in glasbene prireditve (v okviru evropskih kulturnih dnevov v ECB, ki so bili leta 2019 posvečeni skupni evropski kulturi in identiteti), kampanje v družbenih medijih – na primer tekmovanje ECB-QuizClash – in konference na visoki ravni o centralnem bančništvu, zlasti forum ECB o centralnem bančništvu v Sintri, ki je potekal od 17. do 19. junija 2019.

Tema foruma ECB v Sintri je bila namreč »20 let evropske ekonomske in monetarne unije«. Forum je zajemal dosedanje izkušnje z EMU in ključne dejavnike za uspeh v prihodnosti. Udeleženci so razpravljali o raznolikem napredku pri doseganju ekonomske konvergence, o vlogi fiskalnih politik v razmerju do denarne politike pri makroekonomski stabilizaciji v nedokončani monetarni uniji ter o izbranih ključnih dejavnikih prihodnje gospodarske rasti v euroobmočju (na primer demografske sile). Glavne teme so predstavljene na sliki spodaj.

Dvajset let evropske ekonomske in monetarne unije – ilustracija s foruma ECB o centralnem bančništvu v Sintri

Vir: ECB.

Zaključni račun ECB

https://www.ecb.europa.eu/pub/annual/annual-accounts/html/ecb.annualaccounts2019~9eecd4e8df.sl.html

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2019

https://www.ecb.europa.eu/pub/annual/balance/html/ecb.eurosystembalancesheet2019~fed8c5244a.sl.html

Statistična priloga (na voljo samo v angleščini)

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ecb.ar_annex2019_statistical_section~bf923b8ecc.en.pdf

© Evropska centralna banka, 2020

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija

Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Presečni datum za podatke v tem poročilu je 10. marec 2020.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISBN 978-92-899-4134-1, ISSN 2443-4906, doi:10.2866/543134, QB-BS-20-001-SL-Q

  1. Več informacij o negotovosti, povezani s trgovinsko menjavo, je v okvirju z naslovom »Tracking global economic uncertainty: implications for global investment and trade«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2020.
  2. Pri oceni obetov ob koncu leta 2019 niso bile upoštevane morebitne posledice izbruha koronavirusa ali tveganja za upočasnitev rasti, saj te informacije takrat niso bile znane.
  3. Pregled vzajemnega vplivanja med predelovalnimi in storitvenimi dejavnostmi je predstavljen v okvirju z naslovom »Developments in the services sector and its relationship with manufacturing«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2019.
  4. Naložbe v proizvode intelektualne lastnine na Irskem so denimo v drugem in tretjem četrtletju 2019 izkrivljale rast naložb v euroobmočju.
  5. Glej »A revised consumer confidence indicator«, Evropska komisija, 21. december 2018.
  6. Podrobnosti o sestavi teh kazalnikov so predstavljene v okvirju z naslovom »Kazalniki razmer na trgu dela v euroobmočju«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2019.
  7. Gibanja na področju ponudbe delovne sile v euroobmočju so podrobneje obravnavana v članku z naslovom »Labour supply and employment growth«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2018.
  8. Več podrobnosti o razmerju med zaposlenostjo in produktivnostjo v sedanjem obdobju povečevanja zaposlenosti je v okvirju z naslovom »Rast zaposlenosti in BDP v euroobmočju«, Ekonomski bilten, številka 2, ECB, 2019, in v okvirju z naslovom »Primerjava sedanjega obdobja povečevanja zaposlenosti v euroobmočju s preteklimi vzorci«, Ekonomski bilten, številka 6, ECB, 2019.
  9. Glej na primer Charbonneau, K., Evans, A., Sarker, S., in Suchanek, L., »Digitalization and Inflation: A Review of the Literature«, Staff Analytical Note 2017–20, Bank of Canada, november 2017.
  10. Glej na primer Masuch, K., Anderton, R., Setzer, R., in Benalal, N. (ur.), »Structural policies in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 210, ECB, junij 2018.
  11. Več podrobnosti o izvajanju priporočil posameznim državam je v okvirju z naslovom »Country-specific recommendations for economic policies under the 2019 European Semester«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2019.
  12. Naravnanost fiskalne politike odraža smer in velikost spodbujevalnih vplivov fiskalne politike na gospodarstvo, poleg samodejnega odzivanja javnih financ na gospodarski cikel. Meri se kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Koncept naravnanosti fiskalne politike v euroobmočju je podrobneje obravnavan v članku z naslovom »The euro area fiscal stance«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2016.
  13. »Ocena osnutkov proračunskih načrtov za leto 2020 in implikacije za reformo javnofinančnega upravljanja«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2019.
  14. Eurostat je po presečnem datumu za podatke v letnem poročilu 2018 povprečno skupno inflacijo v letu 2018 popravil navzgor z 1,7% na 1,8%, potem ko je uvedel metodološke spremembe v indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP). Spremembe so vključevale tudi popravek povprečne stopnje rasti cen storitev v letu 2018 navzgor z 1,3% na 1,5% in popravek povprečne stopnje rasti industrijskih proizvodov razen energentov v letu 2018 navzdol z 0,4% na 0,3%. Kljub temu so te spremembe le rahlo vplivale na povprečno inflacijo brez energentov in hrane v letu 2018, ki je ostala nespremenjena na ravni 1,0%. V nasprotju s temi precej blagimi učinki pa je bil vpliv na medmesečne in medletne stopnje inflacije v letu 2015 še posebno velik. Povprečna skupna inflacija za leto 2015 je bila popravljena navzgor za 0,2 odstotne točke, inflacija brez energentov in hrane pa za 0,3 odstotne točke. Glej okvir z naslovom »Nova metoda izračunavanja cenovnega indeksa počitnic v paketu v Nemčiji in vpliv na stopnjo inflacije«, Ekonomski bilten, številka 2, ECB, 2019, in Monthly Report, Deutsche Bundesbank, marec 2019, str. 8–9.
  15. Statistične spremembe v merilih cen počitnic v paketu v Nemčiji so začasno zaviralno vplivale na rast cen storitev v euroobmočju. Glej Monthly Report, Deutsche Bundesbank, avgust 2019, str. 57–59.
  16. Glej Bobeica, E., in Sokol, A., »Drivers of underlying inflation in the euro area over time: a Phillips curve perspective«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2019. Ta analiza se osredotoča na razčlenitev inflacije znotraj vzorca. Novejša analiza uspešnosti napovedovanja s to vrsto modela in napovedovalne moči različnih vrst spremenljivk inflacije je predstavljena v Moretti, L., Onorante, L., in Zakipour Saber, S., »Phillips curves in the euro area«, Working Paper Series, št. 2295, ECB, julij 2019.
  17. Glej Ciccarelli, M., in Osbat, C. (ur.), »Low inflation in the euro area: Causes and consequences«, Occasional Paper Series, št. 181, ECB, januar 2017.
  18. Merila pričakovanj, na katerih temelji graf A, so kratkoročna in dolgoročna anketna inflacijska pričakovanja iz ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov in ankete Consensus Economics.
  19. Zunanji vplivi seveda niso omejeni le na to, kar je mogoče pojasniti z uvoznimi cenami in cenami energentov. Dodatni mehanizmi so obravnavani v Lane, P., »Globalisation and monetary policy«, govor na University of California, 30. september 2019.
  20. Jarociński, M., in Lenza, M., »An Inflation-Predicting Measure of the Output Gap in the Euro Area«, Journal of Money, Credit and Banking, 50(6), 2018, str. 1189–1224.
  21. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je zaviralo znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost v Franciji zaradi zakonodajne spremembe (nadomestitev davčnega odbitka CICE s trajnim znižanjem prispevkov delodajalcev za socialno varnost).
  22. Glej okvir z naslovom »Kako dobiček vpliva na domače cenovne pritiske v euroobmočju?«, Ekonomski bilten, številka 6, ECB, 2019.
  23. Eurosistem si prizadeva za tržno nevtralno razporeditev nakupov vrednostnih papirjev, saj kupuje vrednostne papirje vseh primernih zapadlosti v vseh jurisdikcijah na način, ki odraža sestavo trga državnih obveznic v euroobmočju.
  24. ECB objavlja pričakovane mesečne zneske unovčenih glavnic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev v vsakokratnih naslednjih 12 mesecih.
  25. Informacije o posojanju vrednostnih papirjev iz tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB v razdelku »General APP securities lending framework«. Treba je omeniti, da Eurosistem daje na voljo za posojanje tudi vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, programa nakupa kritih obveznic in drugega program nakupa kritih obveznic.
  26. ECB za Eurosistem vsak mesec objavlja agregirano povprečno mesečno stanje posojenih vrednostnih papirjev iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja ter agregirano povprečno mesečno stanje prejetega gotovinskega zavarovanja.
  27. Glej »The financial risk management of the Eurosystem’s monetary policy operations«, ECB, julij 2015.
  28. Glej tudi stran o programu nakupa vrednostnih papirjev na spletnem mestu ECB.
  29. Listinjeni vrednostni papirji morajo imeti vsaj dve bonitetni oceni zunanje bonitetne institucije.
  30. Glej člen 138, odstavek 3(b), Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2. 4. 2015, str. 3).
  31. Svet ECB je 12. septembra 2019 sklenil razširiti možnost nakupa finančnega premoženja z donosnostjo, ki je nižja od obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, na vse dele programa nakupa vrednostnih papirjev, če bi bilo to potrebno. Več podrobnosti je v sporočilu ECB za javnost z dne 12. septembra 2019 »ECB provides additional details on purchases of assets with yields below the deposit facility rate«.
  32. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja se nanaša na največji delež v celotnem obsegu izdanih vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja, ki jih ima Eurosistem lahko v imetju.
  33. Glej poseben članek z naslovom »Climate change and financial stability«, Financial Stability Review, ECB, maj 2019.
  34. Glej Carney, M., »Breaking the Tragedy of the Horizon – climate change and financial stability«, govor v Lloyd’s of London, 29. september 2015.
  35. Glej Cœuré, B., »Monetary policy and climate change«, govor na konferenci »Scaling up Green Finance: The Role of Central Banks«, ki so jo organizirali Network for Greening the Financial System, Deutsche Bundesbank in Council on Economic Policies, Berlin, 8. november 2018.
  36. Glej publikacijo ECB Financial Stability Review iz maja in novembra 2019.
  37. Glej de Guindos, L., »Implications of the transition to a low-carbon economy for the euro area financial system«, govor na konferenci »Creating sustainable financial structures by putting citizens first«, ki jo je organiziralo združenje European Savings and Retail Banking Group, Bruselj, 21. november 2019.
  38. Glej shemo tveganj v EMN za leto 2020.
  39. Več informacij o nadzornih dejavnostih ECB v zvezi s podnebnimi spremembami je v okvirju z naslovom »Zelene finance« v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2019.
  40. Nova uredba EU, ki določa obravnavo nedonosnih izpostavljenosti v okviru prvega stebra, je Uredba (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti (UL L 111, 25. 4. 2019, str. 4). Veljati je začela 26. aprila 2019.
  41. Več podrobnosti je v poglavju 4.
  42. Skupni podporni mehanizem za enotni sklad za reševanje, ki ga bo zagotavljal Evropski mehanizem za stabilnost, je varnostna mreža, katere namen je zagotoviti, da ima enotni sklad za reševanje dodatne vire v podporo nujnim ukrepom reševanja.
  43. Glej tudi Mnenje Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za krizno upravljanje (CON/2017/47).
  44. Nadaljnja harmonizacija in standardizacija na podlagi enotnih pravil v obliki harmoniziranega regulativnega okvira sta ključni za vzpostavitev prave unije kapitalskih trgov.
  45. Glej »Reforming major interest rate benchmarks – Progress report«, Odbor za finančno stabilnost, 18. december 2019.
  46. V skladu s členom 141(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členi 17, 21.2, 43.1 in 46.1 Statuta ESCB ter členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002.
  47. V skladu s členom 122(2) in členom 132(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členoma 17 in 21 Statuta ESCB ter s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010.
  48. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 3(5) okvirnega sporazuma z Evropsko družbo za finančno stabilnost).
  49. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 5.12.1 Splošnih pogojev za sporazume v okviru ESM o aranžmajih za finančno pomoč).
  50. V okviru sporazuma o posojilih med državami članicami, katerih valuta je euro (razen Grčije in Nemčije), in Kreditanstalt für Wiederaufbau (ki deluje v javnem interesu na podlagi navodil in z jamstvom Zvezne republike Nemčije) kot posojilodajalkami ter Helensko republiko kot posojilojemalko in Bank of Greece kot agentom posojilojemalke ter v skladu s členoma 17 in 21.2 Statuta ESCB in členom 2 Sklepa ECB/2010/4 z dne 10. maja 2010.
  51. Posegi na dovoljenih mejah nihanja v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) so posegi, ki se opravijo, ko devizni tečaj valute do eura doseže zgornjo ali spodnjo mejo predhodno dogovorjenega razpona nihanja (tj. razpon, znotraj katerega lahko valute članic v ERM II nihajo glede na euro). Ti posegi so načeloma samodejni in neomejeni.
  52. Glej na primer »Boosting Europe«, Evropska bančna federacija, 2019.
  53. Tu se sklicujemo predvsem na zbirke podatkov, ki se nanašajo na obveznosti poročanja družb, ki sprejemajo vloge, kot so določene v statističnih uredbah ECB o bilančnih postavkah in obrestnih merah denarnih finančnih institucij, v sektorskem modulu uredbe o statistiki imetij vrednostnih papirjev ter v uredbi AnaCredit o podrobnih podatkih o kreditih in kreditnem tveganju.
  54. Glej »Dataset and indicators to monitor the crypto-assets phenomenon«, predstavitev strokovnjakov ECB. Članek strokovnjakov ECB o tej temi bo objavljen tudi v prihajajočem poročilu, ki ga pripravlja delovna skupina o finteh podatkih v okviru odbora Irving Fisher o centralnobančni statistiki (IFC) (prva polovica leta 2020).
  55. Glej Projektna skupina ECB za kriptoimetja, »Crypto-Assets: Implications for financial stability, monetary policy, and payments and market infrastructures«, Occasional Paper Series, št. 223, ECB, maj 2019, in članek z naslovom »Understanding the crypto-asset phenomenon, its risks and measurement issues«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2019.
  56. Glej »Characterisation of the euro area fintech scene«, Financial Integration and Structure in the Euro Area, ECB, marec 2020.
  57. Glej »2018 IFC Annual Report«, Irving Fisher Committee on Central Bank Statistics, Banka za mednarodne poravnave, marec 2019.
  58. €STR je objavljena na spletnem mestu ECB, na platformi ECB za razširjanje tržnih informacij (MID), in v statističnem skladišču (SDW) ECB, pri čemer je platforma za razširjanje tržnih informacij glavno mesto za objave.
  59. Obveznosti v okviru statističnega poročanja o denarnem trgu in seznam poročevalcev so na voljo na spletnem mestu ECB. Redno zbiranje podatkov v okviru statističnega poročanja o denarnem trgu se je začelo 1. julija 2016.
  60. Za več podrobnosti glej »G20 Data Gaps Initiative (DGI-2): The Fourth Progress Report – Countdown to 2021«, Odbor za finančno stabilnost in Mednarodni denarni sklad, 2019.
  61. Glej Cozzi, G. et al, »Macroprudential policy measures: macroeconomic impact and interaction with monetary policy«, Working Paper Series, št. 2376, ECB, februar 2020, in Albertazzi, U. et al., »Monetary policy and bank stability: the analytical toolbox reviewed«, Working Paper Series, št. 2377, ECB, februar 2020.
  62. Cavalleri, M. C., Eliet, A., McAdam, P., Petroulakis, F., Soares, A., in Vansteenkiste, I., »Concentration, market power and dynamism in the euro area«, Working Paper Series, št. 2253, ECB, marec 2019.
  63. Hospido, L., Laeven, L. in Lamo, A., »The gender promotion gap: evidence from central banking«, Working Paper Series, št. 2265, ECB, april 2019.
  64. Natančneje, analiza vključuje generalne direktorate Ekonomske analize, Makrobonitetna politika in finančna stabilnost, Mednarodni in evropski odnosi, Tržna infrastruktura in plačila, Tržne operacije, Denarna politika, Raziskave in Statistika ter direktorat Upravljanje tveganj.
  65. Primeri neizpolnjevanja obveznosti vključujejo: (i) primere, v katerih se nacionalni organ o osnutku pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ni posvetoval z ECB, ter (ii) primere, v katerih se je nacionalni organ uradno posvetoval z ECB, vendar ji ni zagotovil dovolj časa, da bi preučila osnutek pravnih predpisov in sprejela svoje mnenje pred sprejetjem.
  66. Yves Mersch je tako spregovoril o načelih nujnosti, sorazmernosti in pravičnosti v zvezi z neodvisnostjo centralnih bank na konferenci »ECB and its Watchers« marca v Frankfurtu. Predstavil je tudi stališče ECB o mednarodnih trendih na področju neodvisnosti centralnih bank na okrogli mizi novembra v Frankfurtu.
  67. Več informacij o posledicah brexita, ki je bil ena od tem, obravnavanih na navedenih zaslišanjih, je predstavljenih v okvirju 11 spodaj.
  68. Podrobnejše informacije so v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2019.
  69. Poleti 2019 je Patrick Honohan nasledil Jeana-Clauda Tricheta kot predsednik Odbora za poklicno etiko.
  70. Glej Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/433 z dne 17. decembra 2014 o ustanovitvi Odbora za poklicno etiko in sprejetju njegovega poslovnika (ECB/2014/59).